Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (26.476-26.500)


  1.      medsebójnost  -i ž (ọ̄) knjiž. medsebojni odnosi, medsebojna odvisnost: človeška, socialna medsebojnost; medsebojnost pojmov / pravilno pojmovanje medsebojnosti ♪
  2.      mèdspôlen  -lna -o prid. (ȅ-ȏ) 1. ki je, obstaja med spoloma: medspolni odnosi; medspolne razlike 2. biol. ki ima (bolj ali manj) razvite organe in druge znake obeh spolov: medspolno bitje ♪
  3.      medstêgenje  tudi medstégenje in medstêgnje tudi medstégnje -a [prvi obliki gǝn] s (ȇ; ẹ̑) knjiž. prostor med stegni: stisnil je roke v medstegenje in začel pripovedovati ♪
  4.      mèdstrokóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na več strok: medstrokovni odbor ♪
  5.      medtém  in medtèm prisl. (ẹ̑; ȅ) izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku: malo posedi, jaz pa bom medtem skuhala kavo; dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo medtém ko in medtèm ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku: medtem ko ga oblači, mu daje zadnje nasvete // za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: oni dobijo bel kruh, medtem ko mi samo črnega / publ.: medtem ko je lani razstavljalo devet držav, jih bo letos trideset; avstrijski nacionalizem je pomagal nemštvu, medtem ko je slovanske narode zatiral slovanske narode pa zatiral ♪
  6.      medúzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na meduze: meduzna jajčeca / meduzna generacija spolni rod ožigalkarjev ♪
  7.      mêdved  -éda m (é ẹ́) 1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu 2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda 3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved ● ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močno ◊ astr. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film zahodnoberlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli ♪
  8.      medvédar  -ja m (ẹ̑) 1. nekdaj kdor vodi po svetu dresiranega medveda in nastopa z njim: v vas je prišel popotni medvedar 2. lov. lovec na medvede: izkušen medvedar ◊ lov. pes, izučen za lov na medvede ♪
  9.      medvédek  -dka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od medved: razposajen medvedek; medvedka in medvedki / otr. v živalski vrt greva gledat medvedke medvede 2. igrača, ki predstavlja medveda: za rojstni dan je otrok dobil medvedka; igrati se z medvedkom 3. nav. mn. najmlajši član taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo precej medvedkov in čebelic ◊ zool. medvedek vrečar medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus ♪
  10.      medvédov  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške ● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen ♪
  11.      medvéjka  -e ž (ẹ̑) bot. grm z navadno nazobčanimi listi in drobnimi belimi ali rožnatimi cveti v češuljah, Spiraea: cvetoča medvejka ♪
  12.      mèdvérski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na več veroizpovedi, ver: medverski razgovori / medverska organizacija, šola ♪
  13.      medvôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas med vojno: v novelah je obravnavana snov iz predvojne in medvojne dobe; pomanjkanje v medvojnih letih / medvojne naloge; medvojno in povojno družbeno dogajanje // nanašajoč se na čas med prvo in drugo svetovno vojno: raziskovati medvojno literarno ustvarjanje ♪
  14.      mèdvretênčen  in mèdvreténčen -čna -o prid. (ȅ-ȇ; ȅ-ẹ̑) ki je med vretenci: medvretenčni prostor ♦ anat. medvretenčni diskus ♪
  15.      mèdvŕsten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki je, obstaja med vrstami: medvrstni posevki / medvrstna razdalja ♪
  16.      mèdzóben  -bna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki je, obstaja med zobmi: medzobni prostor ♦ lingv. medzobni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih ♪
  17.      mèdzvézden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, obstaja med zvezdami: medzvezdni prostor ♦ astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru ♪
  18.      mefistófelski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. mefistovski: mefistofelski duh cinizma in zanikovanja ♪
  19.      mefístovski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Goethejevem Mefistu: mefistovski pogled, smeh / nositi mefistovsko bradico koničasto, črno, navadno kratko mefístovsko prisl.: mefistovsko se smejati ♪
  20.      megafón  -a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe ♪
  21.      megalítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na megalit: megalitski spomeniki / megalitski grobovi / megalitska kultura materialna kultura mlajše kamene in bronaste dobe s središči v zahodni in severni Evropi ♪
  22.      megalomán  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor ima velike, v danih razmerah težko izvedljive načrte: nekateri megalomani hočejo podreti in na novo zazidati cele mestne četrti // kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav megaloman ♪
  23.      megalománski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na megalomane ali megalomanijo: megalomanski politik / zamisli tega gospodarstvenika so megalomanske ♪
  24.      megalománstvo  -a s (ȃ) redko megalomanija: taka zamisel je za naše razmere megalomanstvo ♪
  25.      megalópolis  -a m (ọ̑) publ. velemesto: načrt za turistični megalopolis ♪

   26.351 26.376 26.401 26.426 26.451 26.476 26.501 26.526 26.551 26.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA