Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (26.401-26.425) 
- meddóbje -a s (ọ̑) knjiž. čas med dvema določenima, navadno značilnima dobama: to se je godilo v meddobju dveh vojn; sledilo je zanimivo meddobje v umetnostni zgodovini / vse življenje je bila z materjo, če izvzamemo kratko meddobje njenega zakona ♪
- mèddrúštven -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje ♪
- mèddržáven -vna -o prid. (ȅ-á) ki je, poteka med državami: meddržavni dogovori / meddržavni odnosi; meddržavne pogodbe; meddržavna meja meja med državama, državami ♦ jur. meddržavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami; šport. meddržavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več držav ♪
- mèddržávnopráven -vna -o prid. (ȅ-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti ♪
- meddvérje -a s (ẹ̑) prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih: iz meddverja je bilo slišati hrupne glasove; prostorno meddverje // manjši prostor med dvojnimi vrati: v meddverje so postavili knjižno omarico ♪
- mêdel -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [ǝu̯; druga in tretja oblika mǝd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ) 1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba 2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan: medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore 3. ekspr. zmeden, nejasen: imeti medlo glavo; medla zavest 4. ekspr. izčrpan, slaboten: medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled 5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra
nekaterih šahistov je bila medla neizrazita mêdlo in mèdlo in medló prisl.: organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat ♪
- méden -dna -o prid. (ẹ̑) teh. ki je iz medi: medni okraski; medna žica ♪
- méden in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na med; meden1: medno pecivo / redko medne besede ♦ zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano ♪
- medén 1 -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na med m: a) medena kapljica / medena barva b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica c) meden sat; letos je medeno leto č) medeno cvetje 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo // ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili
in začela se je stvarnost ◊ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek ♪
- médenje in mêdenje in métenje in mêtenje -a s (ẹ́; é) glagolnik od mesti, delati maslo: medenje smetane ♪
- medênje -a s (é) glagolnik od mediti: medenje sadja / medenje smreke; čas medenja ♪
- medénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost medenega, sladkega: poznati medenost rastlin / ekspr. medenost njenih besed ♪
- mèdetáža -e ž (ȅ-ȃ) grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama: trgovina je v pritličju in v medetaži; hiša z medetažami ♪
- mèdetážen -žna -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na medetažo: medetažni način gradnje / medetažna hiša ♪
- mèdfakultéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med fakultetami: medfakultetna konferenca; medfakultetno prvenstvo v košarki / dobri medfakultetni odnosi ♪
- mèdfázen -zna -o prid. (ȅ-ā) ki je, poteka med različnimi fazami dela: medfazna kontrola; medfazna obremenitev v proizvodnji ♦ ekon. medfazni prometni davek davek, ki ga plača proizvajalec na vsaki stopnji delitve dela; elektr. medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma ♪
- medgórje -a s (ọ̑) geogr. nižji, prehoden svet med gorami: razsežno medgorje ♪
- mediácija -e ž (á) knjiž. posredovanje, stik: med upravljanjem in samoupravljanjem prihaja do mediacije / pri analizi je treba upoštevati mrežo mediacij posrednih členov ♦ jur. posredovanje med sprtima stranema v mednarodnih odnosih ♪
- mediálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na medij: njegove medialne sposobnosti / medialna raba glagola 2. knjiž. srednji, sredinski: izbrati medialno pot med čim // anat. ki je bližje sredinski ravnini telesa: medialna stran stegna ♪
- mediátor -ja m (ȃ) knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo ♪
- medicína -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije / doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / redko ukvarjati se z medicino z zdravstvom ♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno
obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino ♪
- medicinálen -lna -o prid. (ȃ) farm. ki ima zdravilne dodatke, zdravilen: medicinalno milo; zdravnik je predpisal medicinalno vino ♪
- medicínec -nca m (ȋ) 1. pog. slušatelj medicinske fakultete: medicinec prvega letnika 2. knjiž., redko zdravnik: znan naravoslovec in medicinec ♪
- medicínka -e ž (ȋ) 1. pog. slušateljica medicinske fakultete: medicinka prvega letnika 2. šport. velika težka usnjena žoga: tekmovanje v metu medicinke; vaje z medicinko ♪
- medicínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na a) medicino: medicinska knjiga, razprava / medicinski študij; medicinska terminologija / medicinska fakulteta; ustanavljati medicinske šole / medicinska kemija / medicinski instrumenti b) zdravstvene delavce: medicinski tehnik; (višja) medicinska sestra / prirediti medicinski ples ◊ zool. medicinska pijavka pijavka, ki ima hitinaste čeljusti z drobno nazobčanim robom, Hirudo medicinalis medicínsko prisl.: biti medicinsko izobražen ♪
26.276 26.301 26.326 26.351 26.376 26.401 26.426 26.451 26.476 26.501