Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (2.601-2.625)


  1.      kinínovec  -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: lubje kininovca ♪
  2.      kinínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kinin: kininski preparati / kininsko zdravljenje malarije ♪
  3.      kínkniti  -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. zadremati, zaspati: utrujen je kinknil / glava mu je kinknila na prsi 2. redko pokimati: kinknil je z glavo, ne da bi kaj rekel ♪
  4.      kípnik  -a m (ȋ) gastr. močnata jed, kuhana v sopari: orehov, rižev kipnik ♪
  5.      kípniti  -em nedov. in dov. (í ȋ) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipniti kípnjen -a -o: kipnjen kruh ♪
  6.      kítnica  -e ž (ȋ) anat. kitna ovojnica: poškodovati si kitnico ♪
  7.      kládvenica  -e ž (ā) zool. morski som s kladivu podobno glavo, Sphryna zygaena ♪
  8.      klafrníca  -e ž (í) star. klobuk, navadno s širokimi krajevci: na glavo si je dal klafrnico ♪
  9.      klájnica  -e ž (ȃ) redko krmna rastlina ♪
  10.      klánčnica  -e ž (ȃ) 1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico ♦ žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice ♪
  11.      klaníca  -e ž (í) nar. klana deska: zaboj iz klanic / zamenjati lojtrnice s klanicami ♪
  12.      klapoúšnica  -e ž (ȗ) zastar. klofuta, zaušnica: dala mu je dve klapoušnici ♪
  13.      klapoúšniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. dati klofuto, čofniti: klapoušnila ga je po obeh licih ♪
  14.      klávnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za klanje živali: stanuje zraven klavnice; gnati, peljati živino v klavnico / perutninska klavnica; pren., ekspr. strahotna vojna klavnica ♦ agr. industrijska klavnica v kateri se meso zaklanih živali predeluje v mesne izdelke ♪
  15.      klávničar  -ja m (ȃ) kdor dela v klavnici: dela kot klavničar ♪
  16.      klávničen  -čna -o prid. (ȃ) redko klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni ♪
  17.      klavnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za zakol živali: plačati klavnino ♪
  18.      klávniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni ♪
  19.      klécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: ni padel, le klecnil je / noge so ji klecnile // v meščanskem okolju, nekdaj napraviti majhen poklek, navadno pri pozdravu: služinčad je klecnila pred gospodinjo / klecniti s kolenom 2. ekspr. pasti, zgruditi se: kar klecnili so od strahu / klecnila je na kolena, tla ♪
  20.      klečálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) nizki klopi podobna priprava z oporo za roke, ki se uporablja za klečanje: poklekniti na klečalnik / na klečalniku je bila odprta knjiga ♪
  21.      klečepláznik  -a m (ȃ) redko klečeplazec: prišel je on in njegovi klečeplazniki ♪
  22.      klečeplázništvo  -a s (ȃ) klečeplastvo: koristolovstvo in klečeplazništvo ♪
  23.      klékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) star. poklekniti: čakal je, da vdano klekne predenj // pasti, zgruditi se: zajokala je in kleknila na stol ♪
  24.      klenìč  -íča m (ȉ í) zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus ♪
  25.      kleníti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame ♪

   2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA