Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (25.951-25.975)


  1.      mákrokózmičen  -čna -o prid. (ȃ-ọ́) nanašajoč se na makrokozmos: makrokozmično dogajanje / makrokozmični svet / makrokozmični problemi ♪
  2.      mákromolékulski  -a -o (ȃ-ẹ̑) pridevnik od makromolekula: makromolekulske snovi ♪
  3.      makroskópski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. tako velik, da se vidi s prostim očesom, ant. mikroskopski: makroskopski pojavi / makroskopsko opazovanje makroskópsko prisl.: makroskopsko stvar ni spremenjena ♪
  4.      mákrospóra  -e ž (ȃ-ọ̑) bot. tros, iz katerega zraste rastlina z ženskimi spolnimi organi ♪
  5.      mákrostruktúra  -e ž (ȃ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna s prostim očesom: makrostruktura kristala // publ. zgradba celotne družbe ali njenih večjih delov: jugoslovanska makrostruktura ♪
  6.      máksi  -ja m (ȃ) pog. moda zelo dolgih oblačil, zlasti kril: maksi je zamenjal mini / nositi maksi zelo dolga krila, obleke ♪
  7.      maksíma  -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova maksima je bila: vztrajati do konca; ravnati se po maksimi: svoboda ali smrt / življenjska maksima / pesnikove maksime in aforizmi ♪
  8.      maksimálen  -lna -o prid. (ȃ) največji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoč, ant. minimalen: maksimalen in minimalen program društva; doseči maksimalne rezultate; maksimalna doza zdravila; maksimalna hitrost vozila; maksimalna obremenitev mostu // ekspr. zelo velik, visok: premagovati maksimalne napore ◊ avt. maksimalna moč dinama moč, ki jo dinamo lahko trajno oddaja, ne da bi se segrel nad dopustno temperaturo; meteor. maksimalni termometer termometer, ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času maksimálno prisl.: maksimalno izkoristiti stroj ♪
  9.      maksimalízem  -zma m (ȋ) knjiž. zagovarjanje, zastopanje največjih zahtev pri kakem delovanju, prizadevanju: večini v stranki očitati maksimalizem ♪
  10.      maksimíranje  -a s (ȋ) glagolnik od maksimirati: maksimiranje cen; maksimiranje denarnega obtoka ♪
  11.      maksimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. uradno dovoliti, določiti najvišjo mero, zlasti ceni: maksimirati cene živil, živilom; maksimirati obrestno mero, stanarine maksimíran -a -o: maksimirana cena ♪
  12.      máksimka  -e ž (ȃ) voj., nekdaj težka strojnica z vodnim hlajenjem cevi in podstavkom na kolesih ♪
  13.      máksimum  -a tudi -ima m (ȃ) največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča, ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina // ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma ◊ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost ♪
  14.      makulatúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na makulaturo: makulaturne pole, znamke / makulaturni papir ♪
  15.      malahít  -a m (ȋ) zelen poldrag kamen s temnejšimi žilami: ogrlica, skrinjica iz malahita ♦ min. rudnina zeleni bakrov karbonat s hidroksilno skupino ♪
  16.      málar  -ja m (ȃ) žarg. slikar: znan malar ∙ pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus // nižje pog. pleskar, soboslikar: učiti se za malarja / malarje imamo, zato je pri hiši vse narobe ♪
  17.      maláričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malaričen človek / malarični napadi / malarično področje // knjiž., ekspr. trpeč, bolan: malaričen nasmešek ♪
  18.      malárija  -e ž (á) bolezen z občasnimi napadi mrzlice: prenašati malarijo; zdraviti malarijo s kininom; oboleti za malarijo; povzročitelji malarije ♦ med. tropska malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; (malarija) kvartana z napadi na štiri dni; (malarija) terciana z napadi na tri dni ♪
  19.      malaríja  -e ž (ȋ) žarg. slikarstvo: zanimati se za malarijo / pokazal mu je svojo najnovejšo malarijo slike, sliko ♪
  20.      malárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malarijski komar / malarijsko močvirje / malarijski napadi malarični ♪
  21.      malarín  -a m (ȋ) enoročna sekira s podaljšanim sprednjim delom lista: klestiti veje z malarinom ♪
  22.      málati  -am nedov. (ȃ) žarg. slikati: lepo je znal malati // nižje pog. pleskati, slikati: danes malamo stanovanje málan -a -o: soba je bila lani malana / star. malana kamrica poslikana ♪
  23.      málce  prisl. (ā) ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: z malce prevelikim veseljem so poslušali; je malce zmedena / samo malce se nasmehni / vratar je malce čudaka ♪
  24.      málček  -čka m (ȃ) knjiž. predšolski otrok, zlasti deček: malček občuduje novi avto; slikanice za naše malčke; šolarji in malčki // ekspr. (majhen) sin: pri sosedovih so dobili še enega malčka; svojega malčka je izročila sosedi v varstvo ◊ ped. otrok od prvega do tretjega leta starosti ♪
  25.      malénkost  -i ž (ẹ́) 1. kar je malo pomembno, nepomembno: zaradi take malenkosti ni treba hoditi tja; o vsaki malenkosti, ki jo je naredil, je pripovedoval; drobnarije in malenkosti / ekspr. joka, pritožuje se za vsako malenkost // v povedni rabi izraža majhno pomembnost, nepomembnost: pet milijonov, to res ni malenkost / kot vzklik »Janez, hvala za knjigo.« »Oh, malenkost« // v povedni rabi izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: nesti vrečo po stopnicah je njemu, zanj malenkost; vse to opraviti v enem dnevu ni nobena malenkost 2. ekspr. malo pomemben, malo vreden predmet: take malenkosti mu ne moremo podariti; za rojstni dan sem ti kupil to malenkost; vsakokrat je prinesel za otroke kako malenkost 3. pog., z rodilnikom zelo majhna količina: s seboj smo vzeli malenkost hrane / zvečer bi kako malenkost popili / stopi še malenkost stran 4. nav. šalj., v zvezi moja malenkost jaz: prišli bomo žena, sin in moja malenkost ♪

   25.826 25.851 25.876 25.901 25.926 25.951 25.976 26.001 26.026 26.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA