Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (25.689-25.713)


  1.      lôvščina  -e ž (ó) star. lovnina: plačati lovščino ♪
  2.      lôza  in lóza -e ž (ó; ọ́) 1. knjiž. gozd: iti v lozo po zelenje; v lozi šumi in buči; temna loza / brezova loza // ekspr., v zvezi gluha loza gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva: zašel je v gluho lozo / klicala je, a odmevala je le gluha loza ● knjiž., ekspr. zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed 2. star. (vinska) trta: le še nekaj listov se drži loze / trebiti kamenje, lozo in robido ♪
  3.      lôzica  in lózica tudi lozíca -e ž (ó; ọ́; í) manjšalnica od loza: prijetna lozica / brezova lozica / privezati lozico ♪
  4.      lóža 1 -e ž (ọ́) 1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev 2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži 3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože // prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži 4. redko enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože ♪
  5.      lóžen  -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na loža1: ložna vrata / ložni sedež ♪
  6.      ložína  -e ž (í) nar. vzhodnoštajersko njiva na strmini, ki se samo prekopava: imel je kočo in ložino ♪
  7.      ložírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. (začasno) stanovati, biti nastanjen: štab je ložiral v zidanici; kje pa ložiraš, kadar prideš v mesto ♪
  8.      lubád  -a m (ȃ) nar. zahodno lubje: odstraniti ves lubad ♪
  9.      lubád  -i ž (ȃ) nar. lubje: odstraniti lubad; poškodovana lubad ♪
  10.      lubádar  -ja m (ȃ) hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa: značilnosti lubadarja / drevo bo treba posekati, ker je v njem lubadar ♦ zool. borov, jelov, smrekov lubadar ♪
  11.      lúbje  -a s (ú) 1. plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin: zajci glodajo lubje mladih dreves; lupiti lubje; vrezati črke v lubje; gladko, razpokano lubje; škodljivci v lubju / brezovo, hrastovo, smrekovo lubje 2. nar. zahodno krovni listi koruznega storža: obtrgovati lubje / blazina, napolnjena s koruznim lubjem ličkanjem ♪
  12.      lucíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. jasen, razumljiv: svet tega pesnika je luciden; njegove lucidne formulacije; lucidna obrazložitev načrta 2. bister, prodoren, bleščeč: bil je luciden analitik nastajajočega meščanstva; izredno duhovita in lucidna ženska / to delo je lucidna podoba poti in razvoja njegove dežele ● knjiž. slikarjeva barva in svetloba postajata vedno bolj lucidni svetli, jasni, prosojni ◊ psiht. lucidni trenutek trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda lucídno prisl.: lucidno prikazati problem ♪
  13.      luciferín  -a m (ȋ) biol., kem. snov, ki pri kresnicah ob oksidaciji povzroča svetlikanje: izmeriti količino luciferina ♪
  14.      lúckati  -am nedov. (ȗ) pog., ekspr. piti (alkoholne pijače): to je pijača, kakršne še nisi luckal; luckali so kar iz steklenice / rad ga lucka ♪
  15.      lúč  -i in -í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči; reklamne luči; signalne luči; stikalo za luč; žarg.: dolge ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej, kratke luči ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.: zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč; iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti; pren., ekspr. v njegovi duši je gorela luč; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje // priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka: kupiti novo luč; postaviti luč na mizo; kdo je razbil luč; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč; luč na olje / ed., star. cepiti luč trske za razsvetljavo // pog. električna napeljava, električna energija: hribovske vasi so dobile luč; plačati račune za luč in plin 2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba: luč pojema; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz; še v zadnjem oknu je ugasnila luč; knjiž., ekspr. luč lije skozi okno na cesto; bleda, močna luč; knjiž. mehka, ostra luč; slepeča, topla luč; soba je polna luči; ekspr. mesto se je kopalo v morju luči; luč in tema / pog., v povedni rabi samo v eni hiši je bila luč; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč; naravna, umetna luč; neonska luč; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči pri umetni svetlobi; pogledati predmet proti luči tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje; pren., ekspr. luč je zmagala nad temo 3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek: biti največja luč v razredu; on ni kaka posebna luč; med svojimi kolegi je veljal za luč 4. vznes. pozitivne vrednote: sovražil je temo in ljubil luč; prinesti ljudem luč // duševno stanje glede na te vrednote: to je zgodba srca, ki ni moglo do luči; biti ožarjen od notranje luči 5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: luč upanja je ugasnila; zagorela je luč svobode; prižgati luč resnice; luč bratovske ljubezni; luč omike, razuma, spoznanja 6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek: nastopajoči so se predstavili v najboljši luči; afera meče nelepo luč nanj; končno se je pokazal v pravi luči; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja // navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek: zdaj jih gledam v drugi luči; gledati kaj v lepi luči; videti vse v rožnati luči; ekspr. ljudi prikazuje v črni luči / publ.: postaviti problem v novo luč; prikazati kaj v luči marksizma ● knjiž. luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila njegove oči niso več izražale pričakovanja; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali umrl bo; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; pog. na luči si mi, mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; star. sam sebi je, stoji na luči si škoduje; ekspr. hrepeneti po luči po spoznanju, jasnosti; ekspr. dvorana je bila vsa v lučih v njej je gorelo mnogo luči; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; vznes. nebeške luči zvezde; knjiž. lepo razporejena luč na sliki svetlejša mesta; star. zvoniti večno luč avemarijo; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; vznes. sin je bil luč njenih oči imela ga je zelo rada; ekspr. luč njegovih oči je ugasnila oslepel je; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; star. krogla mu je upihnila luč življenja bil je ustreljen; knjiž., ekspr. ta izjava je prinesla nekaj luči v problem jasnosti; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja ◊ avt. parkirne luči; zavorne luči; elektr. ritmična luč ki sveti v presledkih v določenem ritmu; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; gled. odrska luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; rel. večna luč ki neprestano gori pred tabernakljem ♪
  16.      lučáj  -a m (ȃ) 1. glagolnik od zalučati ali lučati: lučaj kamna; lučaj mreže, vrvi / z močnim lučajem je vrgel granato zamahom / z enim lučajem je podrl vse keglje; zadeti drevo s prvim lučajem ♦ šport. tekmovanje kegljačev v disciplini 8 x 200 lučajev mešano // razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: dolg lučaj 2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: od tam je le lučaj do reke; hiša je dober lučaj stran / biti za kake tri lučaje oddaljen; drugi so stali za lučaj od gozda ♪
  17.      lučálo  -a s (á) v starem in srednjem veku orožje, ki se meče, ali priprava, s katero se meče: kopje in druga lučala ◊ tekst. del statev, ki meče čolniček skozi zev ♪
  18.      lúčca  tudi lúčica -e ž, rod. mn. lúčic (ū) manjšalnica od luč: lučca brli, gori; lučca miglja; na nasprotnem bregu se je posvetila lučca; gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja ● ekspr. na milijone lučic miglja na nebu zvezd ◊ bot. kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica; kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi ♪
  19.      lučevína  -e ž (í) nekdaj smolnate borove trske za razsvetljavo: ribiči so pripravili lučevino za nočni lov ♪
  20.      lúčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od luč: a) lučka brli, gori, sveti; otr. mamica, tema je, prižgi lučko; v daljavi je zagledal lučko; rdeča lučka b) naliti olje v lučko / nočna lučka / lučka kresnice c) lučka upanja ♦ strojn. kontrolna lučka lučka, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi 2. dozorelo regratovo socvetje: otroci trgajo regrat in pihajo lučke / regratove lučke 3. pog. mlečni sladoled na paličici: kupiti, lizati lučko; prodajati lučke ♪
  21.      ludíst 1 -a m (ȋ) predstavnik ludizma: prikazovati razmere z igrivostjo ludista ♪
  22.      ludíst 2 -a m (ȋ) zgod., v Angliji pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela: zmota ludistov ♪
  23.      lúdra  -e ž (ȗ) nar. ničvredna, malovredna ženska: Dim je v tvoji duši, ludra, ne pa v kuhinji (D. Lokar) ♪
  24.      luétičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. sifilitičen: luetični bolniki ♪
  25.      lúg  -a m (ū) 1. prevreta tekočina s pralnim sredstvom: zliti lug iz čebra; poribati tla z lugom; perice so imele od luga razjedene roke / pralni lug 2. kem. snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne ione; baza: kisline in lugi / kalijev, natrijev lug kalijev, natrijev hidroksid ◊ usnj. raztopina apna in natrijevega sulfida za odstranjevanje dlake s kož ♪

   25.564 25.589 25.614 25.639 25.664 25.689 25.714 25.739 25.764 25.789  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA