Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (2.551-2.575) 
- kapélnik -a m (ẹ̑) kdor umetniško vodi, usmerja, zlasti vojaško godbo: na prireditvi sodeluje znani kapelnik / star. koncert pod vodstvom kapelnika dirigenta ♪
- kapetánica -e ž (ȃ) star. kapetanova žena: gospa kapetanica ♪
- kapetaníja -e ž (ȋ) navt. kapitanija ♪
- kapitaníja -e ž (ȋ) navt., navadno v zvezi luška kapitanija urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij: predstojnik luške kapitanije // poslopje tega urada: ladja je zasidrana pred kapitanijo ♪
- kapitániti -im nedov. (á ȃ) knjiž. biti kapitan: dolga leta je kapitanil ♪
- kaplaníja -e ž (ȋ) hiša, namenjena za prebivanje kaplana: zbrali so se v kaplaniji; popravilo župnišča in kaplanije ◊ zgod. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima kaplana z dohodki zlasti iz nepremičnin ♪
- kapníca -e ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico // star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice ◊ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam ♪
- kápnik -a m (ȃ) podolgovata tvorba v kraških jamah, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: nad vhodom v jamo visi nekaj kapnikov; jama s kapniki / stoječi, viseči kapnik ♪
- kapník in kápnik -a m (í; ȃ) gozd. drevo, ki je zaradi sosednjih višjih dreves zaostalo v rasti ♪
- kápniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kápnik: kapniške tvorbe / kapniški steber steber, ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik ♪
- kápniti -em dov. (á ȃ) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje; kaniti: mleko, voda kapne; brezoseb. z veje je kapnilo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kapniti kaj na rano ● pog. tu in tam mu kaj kapne (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja ♪
- kápusnica -e ž (ȃ) agr. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali omesenelega socvetja, stebla: saditi kapusnice; pomen kapusnic za zimsko prehrano; zelje, cvetača in druge kapusnice ♪
- karantenírati -am dov. in nedov. (ȋ) žarg. dati v karanteno: karantenirati živali ♪
- karbonizácija -e ž (á) glagolnik od karbonizirati: karbonizacija lesa / karbonizacija kosti pri močnih opeklinah / karbonizacija volne ♪
- karbonizírati -am nedov. in dov. (ȋ) redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v oglje ♦ tekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo karbonizírati se geol. spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale ♪
- karnísa -e ž (ȋ) priprava z drogom ali s tirnicami, na katere se obešajo zavese: izdelovati karnise; lesena karnisa; karnisa iz nerjavečega materiala ♪
- kartezianízem -zma m (ȋ) filoz. Descartesova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš kartezianizma ♪
- kartonírati -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. spenjati (natisnjene) pole v kartonske platnice s platnenim hrbtom: tisoč izvodov knjige so kartonirali kartoníran -a -o: kartonirana knjiga ♪
- kasárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kasarno: dolg kasarniški hodnik; kasarniško dvorišče dvorišče vojašnice / enolično kasarniško življenje / kasarniški videz stavbe ♪
- kasétnik -a m (ẹ̑) žarg. kasetofon: posneti pogovor na kasetnik ♪
- kasnítev -tve ž (ȋ) knjiž. zamuda, zamujanje: kasnitve kooperantov / kasnitev z dobavljanjem ♪
- kasníti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. imeti zamudo, biti pozen: vlak kasni / gledal je na uro, da ne bi kasnil zamudil / kasniti z deli zaostajati ♪
- kášnica -e ž (ȃ) nar. vzhodnoštajersko krvavica: kašnice s kislim zeljem ♪
- katatoníja -e ž (ȋ) med. skupek psihomotornih bolezenskih znamenj: pojav katatonije pri shizofreniji ♪
- kátoržnik tudi katóržnik -a m (ȃ; ọ̑) v carski Rusiji kdor prestaja kazen v katorgi: zapiski katoržnika ♪
2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 
