Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (25.264-25.288)


  1.      liceálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. licejski: licealni študij / licealna knjižnica ♪
  2.      licéj  -a m (ẹ̄) 1. v nekaterih deželah srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija: obiskovati licej 2. pog., med obema vojnama Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani: ravnatelj liceja 3. do 1848 vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo: graški, ljubljanski licej 4. pri starih Grkih šola, v kateri je predaval Aristotel: licej v Atenah ◊ šol. dekliški licej nekdaj šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine ♪
  3.      licéjka  -e ž (ẹ̄) 1. dijakinja, učenka liceja: gruča licejk 2. žarg. Licejska knjižnica v Ljubljani: študirati v licejki; vodja licejke ♪
  4.      licéjski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na licej: licejski profesorji / Licejska knjižnica v Ljubljani v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja študijska knjižnica v Ljubljani ♪
  5.      liceméren  -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž. licemerski, hinavski: licemerni ljudje / licemerna morala / licemeren smehljaj ♪
  6.      licemériti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., nav. ekspr. licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se: licemeril je in jim lagal; zavestno, zvito licemeriti ♪
  7.      licemérski  -a -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak: licemerski ljudje; licemerska meščanska družba / licemerska morala; licemersko govorjenje // knjiž. hinavski, neiskren, neodkrit: licemerski prijatelji / besede so bile prijazne, toda licemerske licemérsko prisl.: licemersko brezčutna sodba ljudi ♪
  8.      licénca  -e ž (ẹ̑) 1. pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga: odkupiti licenco; delati televizorje po tuji licenci; licenca za elektronske varilne aparate; domač proizvod po italijanski licenci 2. šport. dovoljenje za opravljanje kake športne funkcije ali za nastopanje: trenerjeva licenca je prenehala veljati / vodniška licenca / pokazati licenco tako dovoljenje v pismeni obliki 3. knjiž., redko dovoljen odmik, odstopanje od ustaljenih pravil, ravnanja: dovolil si je nekaj licenc; režiserske licence ◊ film. licenca dovoljenje za javno prikazovanje filma, ki ga izda nosilec materialnih avtorskih pravic; lit. poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina ♪
  9.      licencíranje  -a s (ȋ) glagolnik od licencirati: licenciranje proge za motorne dirke / pripeljati bika k licenciranju; licenciranje žrebcev ♪
  10.      licencírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šport. uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi: licencirati dirkalno progo ◊ vet. licencirati bika, merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje, potrditi licencíran -a -o: žrebec je bil licenciran v Franciji / licencirani avtomobilski dirkači dirkači, ki imajo pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmujejo ♪
  11.      licénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na licenco: licenčna pogodba; licenčna določila / tovarna in njen francoski licenčni partner ♦ šport. licenčni avtomobilski dirkač dirkač, ki ima pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmuje; licenčni (teniški) igralec igralec, ki sicer nastopa za denar, a je še vedno pod jurisdikcijo svoje nacionalne zveze ♪
  12.      licitácija  -e ž (á) 1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba: udeležiti se licitacije; dati najdene predmete na licitacijo; kupiti, prodati na licitaciji; licitacija rabljene opreme, zemljišča 2. razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno: objaviti licitacijo / obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji / javna licitacija ◊ igr. napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami ♪
  13.      licitánt  -a m (ā á) 1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov 2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli ♪
  14.      licitíranje  -a s (ȋ) glagolnik od licitirati: sodelovati pri licitiranju ♪
  15.      licitírati  -am nedov. (ȋ) 1. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražiti: nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati; licitirati les 2. s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: za gradbena dela so licitirala tri podjetja 3. redko voditi licitacijo: kdo zna licitirati ◊ igr. napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami ♪
  16.      líčece  -a [čǝc] s (ȋ) ekspr. manjšalnica od lice 1: dojenček ima okrogla ličeca; mehka, rdeča ličeca; jamica v ličecih ♪
  17.      líček  -čka m, mn. líčka s tudi líčki m (ȋ) ekspr. manjšalnica od lice 1: pobožati otroka po ličku; imeti okrogla, rdeča lička; jamice na ličkih; lička kot mleko in kri bela in rdeča ♪
  18.      líčen 1 -čna -o prid., líčnejši (í ȋ) nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično líčno prisl.: pisati razločno in lično; lično izdelani čevlji; lično urejen lokal ♪
  19.      líčen 2 -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lice: lične kosti; povešene lične mišice / redko lična stran tkanine prava stran, lice / lična in hrbtna stran medalje ♪
  20.      líčenje  -a s (ȋ) glagolnik od ličiti1: ličenje vek; knjiga o ličenju in kozmetiki sploh / ličenje avtomobilov ♪
  21.      ličílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se liči: ličilno sredstvo / ličilni nož ♪
  22.      ličílo  -a s (í) 1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila; poudariti oči z ličilom; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice 2. knjiž., redko barva, lak: nanašati ličilo 3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila ♪
  23.      ličínka  -e ž (ȋ) zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab paglavci ♪
  24.      líčiti 1 -im nedov. (í ȋ) 1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom; ženske se ličijo; skrbno se ličiti; ličiti se pred ogledalom 2. prekrivati z barvo, lakom: ličiti avtomobile ♪
  25.      líčkanje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo 2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz ličkanja ♪

   25.139 25.164 25.189 25.214 25.239 25.264 25.289 25.314 25.339 25.364  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA