Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (25.214-25.238)


  1.      levínja  tudi lêvinja tudi lévinja -e ž (í; ē; ẹ̄) 1. samica leva: levinja z mladičem; branila je otroke kot levinja svoje mladiče 2. ekspr., redko, navadno s prilastkom ženska, ki po lastnostih, zaželenih za področje njenega udejstvovanja, presega druge: izkušena levinja / salonska levinja ♪
  2.      levít  -a m (ȋ) 1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša 2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov 3. mn., šalj., redko opominjanje, oštevanje: kdaj bo konec teh levitov ∙ šalj. brati, peti komu levite oštevati ga ♪
  3.      levítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od leviti se: prva levitev rakov; kača ob levitvi; razvoj žuželke od levitve do levitve ♪
  4.      levjesŕčen  -čna -o prid. (ȓ) knjiž., ekspr. zelo hraber, pogumen: levjesrčni vojaki ♪
  5.      lêvji  in lévji -a -e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka // ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo ● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom ◊ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno ♪
  6.      levkemíja  -e ž (ȋ) med. bolezen, za katero je značilen pojav rakavih belih krvničk v krvi, belokrvnost: imeti levkemijo; umreti, zboleti za levkemijo; bolnik z levkemijo ♪
  7.      levkocít  -a m (ȋ) nav. mn., biol. brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bela krvnička, belo krvno telesce: število levkocitov v krvi se je zmanjšalo; vrste levkocitov; levkociti in eritrociti ♪
  8.      levkója  -e ž (ọ̑) vrtn. grmičasta vrtna ali lončna rastlina s sivkastimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Matthiola incana: gojiti levkoje ♪
  9.      levkoplást  -a m (ȃ) poljud. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze, strok. (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast ◊ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi ♪
  10.      levljênje  -a s (é) glagolnik od leviti se: levljenje kač, rakov ♪
  11.      levorôčen  in levoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. nanašajoč se na levo roko: levoročna klavirska igra ♦ obrt. levoročni šivalni stroj šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani ♪
  12.      lévosúčen  -čna -o prid. (ẹ́-ū) fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo ♪
  13.      lêvov  tudi lévov -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od lèv: levova griva ♪
  14.      lévt  -a m (ẹ̑) navt. istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom ♪
  15.      leydenski  -a -o [lájdǝn- in lájden-] prid. (ȃ) fiz., v zvezi leydenska steklenica, nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine ♪
  16.      léza  -e ž (ẹ́) alp. plezanje, pleza: leza v tej steni ni težavna ♪
  17.      lézenje  -a s (ẹ́) glagolnik od lesti: kačje lezenje / pri lezenju čez ograjo si je strgal obleko ◊ teh. pojav, da se jeklen predmet pri stalni obremenitvi in visoki temperaturi za zmeraj deformira ♪
  18.      lezíka  -e ž (ȋ) petr. ploskev, presledek med plastmi kamnine, nastale kot usedlina ♪
  19.      léža  -e ž (ẹ́) 1. star. ležanje: leža na trebuhu / vse ga boli od dolge leže / bolnika je leža oslabila 2. zastar. lega, položaj: mesto ima lepo ležo; premakniti kaj iz prvotne leže ♪
  20.      ležáj  -a m (ȃ) 1. teh. strojni del, ki vzdržuje vrteči se del stroja v zahtevani legi: ležaj se segreje; naravnati ležaj; olje za mazanje ležajev / aksialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo vzdolž gredi; drsni ležaj pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva; kotalni ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke; kroglični ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice; radialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred 2. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: izdelati ležaj za jambor ♪
  21.      ležájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležaj ♦ metal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje ♪
  22.      ležák  -a m (á) močnejše, dobro uležano svetlo pivo: odpreti steklenico ležaka ◊ agr. velik sod za shranjevanje vina ♪
  23.      ležálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za ležanje: ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; ležalni stol stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; ležalni vagon vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika; ležalna blazina blazina za ležanje, napolnjena z zrakom; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi ◊ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; med. ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; ležalno zdravljenje zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del; obrt. ležalno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za ležanje ♪
  24.      ležánje  -a s (ȃ) glagolnik od ležati: ležanje na boku; sedenje in ležanje / večmesečno ležanje ga je oslabilo / ležanje blaga v skladišču ♪
  25.      ležarína  -e ž (ȋ) pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležarino ♪

   25.089 25.114 25.139 25.164 25.189 25.214 25.239 25.264 25.289 25.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA