Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (2.476-2.500)
- jugozahódnik -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik ♪
- juníca -e ž (í) telica: breja junica; meso junic ◊ lov. enoletna košuta ♪
- juníčka -e ž (í) manjšalnica od junica: junček in junička ♪
- júnij -a m (ú) šesti mesec v letu: rok za prijave je dvajseti junij; druga polovica junija; v (mesecu) juniju se konča pouk / oditi na dopust (meseca) junija ♪
- júnijev -a -o prid. (ú) redko junijski: junijevi dnevi / visoka junijeva trava ♪
- júnijski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na junij: topli junijski večeri; junijsko vreme ◊ šol. delati izpit v junijskem (izpitnem) roku v (izpitnem) roku ob koncu šolskega leta; zool. junijski hrošč majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in julija; prosnica ♪
- júnior -ja m (ȗ) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let; mladinec: nastop juniorjev in članov 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu mlajši: pokličite Janeza Dolenca juniorja [jun.] ♪
- júniorka -e ž (ȗ) šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od štirinajst do osemnajst let; mladinka: tekmovanje članic in juniork ♪
- júniorski -a -o (ȗ) pridevnik od junior: juniorski prvak ♪
- júrišnik tudi juríšnik -a m (ȗ; ȋ) knjiž., redko vojak, ki sodeluje v jurišu: med ranjenci je bilo največ jurišnikov ♪
- júškniti -em dov. (ú ȗ) nar. zavriskati, zaukati: zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jušknil ♪
- júšnik -a m (ȗ) posoda za serviranje juhe: jušnik in pladnji z jedili ♪
- juvenílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. mladosten, mladinski: juvenilna delinkvenca, zabloda ◊ geol. juvenilna voda voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; med. juvenilna tuberkuloza ♪
- júžnik -a m (ū) knjiž. južni veter, jug: piha močen južnik; topel, vlažen južnik ♪
- kacétnik -a m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: izčrpani kacetniki ♪
- káčnica -e ž (ȃ) nar. rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih; ostri mleček ♪
- káčnik -a m (ȃ) bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum ♪
- kadétnica -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vojaška šola, v kateri se gojenci usposabljajo za oficirje: absolvent kadetnice // poslopje te šole: stala sta pred kadetnico ♪
- kadílnica -e ž (ȋ) 1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice 2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico ∙ ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga ♪
- kadílnik -a m (ȋ) čeb. priprava za dimljenje čebel: dimiti s kadilnikom / kadilnik na meh ♪
- kajnít -a m (ȋ) min. rudnina kalijev klorid in magnezijev sulfat z vodo: nahajališče kajnita / posipati deteljišče s kajnitom ♪
- kakofóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kakofonijo: kakofonična glasba / kakofonična beseda kakofónično prisl.: verz je zazvenel kakofonično ♪
- kakofóničnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kakofoničnega: kakofoničnost skladbe / kakofoničnost stavka ♪
- kakofoníja -e ž (ȋ) knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje: evfonija in kakofonija / kakofonija besede ♪
- kalálnik -a [u̯n] m (ȃ) nar. zahodno vedro: zlivati vodo iz kalalnika ♪
2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576