Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (2.476-2.500)



  1.      jugozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik
  2.      juca  -e ž (í) telica: breja junica; meso junic ◊ lov. enoletna košuta
  3.      jučka  -e ž (í) manjšalnica od junica: junček in junička
  4.      nij  -a m (ú) šesti mesec v letu: rok za prijave je dvajseti junij; druga polovica junija; v (mesecu) juniju se konča pouk / oditi na dopust (meseca) junija
  5.      nijev  -a -o prid. (ú) redko junijski: junijevi dnevi / visoka junijeva trava
  6.      nijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na junij: topli junijski večeri; junijsko vreme ◊ šol. delati izpit v junijskem (izpitnem) roku v (izpitnem) roku ob koncu šolskega leta; zool. junijski hrošč majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in julija; prosnica
  7.      nior  -ja m () 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let; mladinec: nastop juniorjev in članov 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu mlajši: pokličite Janeza Dolenca juniorja [jun.]
  8.      niorka  -e ž () šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od štirinajst do osemnajst let; mladinka: tekmovanje članic in juniork
  9.      niorski  -a -o () pridevnik od junior: juniorski prvak
  10.      júrišnik  tudi juríšnik -a m (; ) knjiž., redko vojak, ki sodeluje v jurišu: med ranjenci je bilo največ jurišnikov
  11.      júškniti  -em dov.) nar. zavriskati, zaukati: zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jušknil
  12.      júšnik  -a m () posoda za serviranje juhe: jušnik in pladnji z jedili
  13.      juvelen  -lna -o prid. () knjiž. mladosten, mladinski: juvenilna delinkvenca, zabloda ◊ geol. juvenilna voda voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; med. juvenilna tuberkuloza
  14.      júžnik  -a m (ū) knjiž. južni veter, jug: piha močen južnik; topel, vlažen južnik
  15.      kacétnik  -a m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: izčrpani kacetniki
  16.      káčnica  -e ž () nar. rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih; ostri mleček
  17.      káčnik  -a m () bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum
  18.      kadétnica  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vojaška šola, v kateri se gojenci usposabljajo za oficirje: absolvent kadetnice // poslopje te šole: stala sta pred kadetnico
  19.      kadílnica  -e ž () 1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice 2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico ∙ ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga
  20.      kadílnik  -a m () čeb. priprava za dimljenje čebel: dimiti s kadilnikom / kadilnik na meh
  21.      kajt  -a m () min. rudnina kalijev klorid in magnezijev sulfat z vodo: nahajališče kajnita / posipati deteljišče s kajnitom
  22.      kakofóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kakofonijo: kakofonična glasba / kakofonična beseda kakofónično prisl.: verz je zazvenel kakofonično
  23.      kakofóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kakofoničnega: kakofoničnost skladbe / kakofoničnost stavka
  24.      kakofoja  -e ž () knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje: evfonija in kakofonija / kakofonija besede
  25.      kalálnik  -a [n] m () nar. zahodno vedro: zlivati vodo iz kalalnika

   2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA