Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (24.664-24.688)



  1.      kvásija  -e ž (á) bot. tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov, Quassia amara: uporabljati izvleček iz kvasije proti listnim ušem
  2.      kvásovka  -e ž () nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila z encimi, ki povzročajo alkoholno vrenje: delovanje kvasovk; skrbno gojene kulture kvasovk in bakterij / glive kvasovke / pivska kvasovka ki povzroča spremembo slada v pivo; vinska kvasovka ki povzroča spremembo mošta v vino
  3.      kvásta  -e ž () kozm. priprava, navadno iz mehkejše tkanine, za nanašanje pudra: okrogla kvasta
  4.      kvášenje  tudi kvašênje -a s (ā; é) glagolnik od kvasiti, kisati: povzročitelji kvašenja / mehčati meso s kvašenjem
  5.      kvatêrna  -e ž () štiri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: kvaterna in činkvin // dobitek pri tomboli, večji od terne: dobiti kvaterno
  6.      kvátre  kváter ž mn.) rel. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno (cerkveno) leto: začele se bodo kvatre / jesenske kvatre kvatrni teden, ki je v jeseniekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko
  7.      kvátrn  -a -o prid. () nanašajoč se na kvatre: kvatrni post / kvatrni petek; začel se je kvatrni teden; kvatrna nedelja / kvatrna noč / kvatrni dnevi ◊ etn. kvatrna baba pehtra baba
  8.      kvázistrokovnják  -a m (-á) ekspr. kdor v resnici ni strokovnjak, čeprav se kot tak kaže: ne verjamem tem kvazistrokovnjakom
  9.      kvéčjemu  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: burja bo pihala kvečjemu tri dni; jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov / danes ne bo prišel, kvečjemu jutri / ta knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka // izraža tako omejevanje z nepričakovano nasprotno trditvijo: s popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril
  10.      kvéder  -dra m (ẹ́) nav. mn. grob, težek čevelj, pri katerem je podplat prišit na oglavje tako, da so šivi vidni: obuti kvedre; žeblji za kvedre / čevlji na kveder
  11.      kvédrovček  -čka m (ẹ́) manjšalnica od kveder: obuti kvedrovčke
  12.      kvédrovec  -vca m (ẹ́) 1. nav. mn. gojzar: obuti kvedrovce; okovani, težki kvedrovci 2. obrt. žebelj za podkovanje kvedrov
  13.      kvéker  -ja m (ẹ́) v Angliji in Združenih državah Amerike pripadnik iz protestantizma nastale verske sekte, ki se sklicuje na notranje versko spoznanje in na biblijo: zborovanje kvekerjev
  14.      kverulánt  -a m (ā á) knjiž. prepirljivec, sitnež: nepopravljiv kverulant; kverulant in cinik
  15.      kverulántstvo  -a s (ā) knjiž. prepirljivost, sitnost: pripisovali so mu kverulantstvo in cinizem
  16.      kvéstor  -ja m (ẹ́) 1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja 2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji
  17.      kvestúra  -e ž () 1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo 2. nekdaj vpisni urad na univerzi
  18.      kvesturín  -a m () slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov
  19.      kvietízem  -zma m () filoz. religiozno etični nazor, ki izpoveduje pasiven odnos do življenja: nagnjenje h kvietizmu; asketstvo in kvietizem
  20.      kvíkati  -am nedov. () oglašati se z visokim, zategnjenim glasom: kavke so vreščale, kvikale
  21.      kvinár  -ja m (á) num. rimski srebrnik v vrednosti pol denarija: asi in kvinarji
  22.      kvínta  -e ž () muz. interval v obsegu petih diatoničnih stopenj: zaigrati kvinto // peta diatonična stopnja glede na dani ton
  23.      kvínten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kvinto: terčni in kvintni melodični postopek / kvintni interval; kvintni krog razvrstitev tonovskih načinov navzgor in navzdol v razmikih kvinte
  24.      kvintêrna  -e ž () pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: zadeti kvinterno // dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti kvinterno
  25.      kvísling  tudi kvízling -a m () 1. med drugo svetovno vojno kdor sodeluje z (nacističnim) okupatorjem: organiziranje špijonov in kvislingov 2. slabš. izdajalec (domovine): likvidacija (domačih) kvislingov

   24.539 24.564 24.589 24.614 24.639 24.664 24.689 24.714 24.739 24.764  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA