Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (24.501-24.525) 
- kúmara -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare 2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro ◊ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria ♪
- kúmaren -rna -o prid. (ú) nanašajoč se na kumara 1: kumarni nasadi / kumarna rastlina ♪
- kúmarica -e ž (ú) manjšalnica od kumara: kozarec za vlaganje kumaric / kisla kumarica ∙ publ. čas kislih kumaric čas, navadno med počitnicami, ko ni novic ♪
- kúmaričen -čna -o prid. (ú) ki je iz kumar: pripraviti kumarično omako; kumarična solata / kumarični sok ♪
- kúmina -e ž (ú) dvoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi in rožnatimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dodati hrani kumino; potresti zelje s kumino; janež in kumina ♪
- kumováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti glavni vzrok česa: tej nazorski usmerjenosti je kumovala predvsem vzgoja 2. nar. biti za botra, botrovati: kumoval je skoraj vsem otrokom v vasi ♪
- kúmrn -a -o prid. (ú) nižje pog. suh, mršav: ima kumrne konje; kumrna lica ♪
- kumulácija -e ž (á) knjiž. zbiranje, nabiranje, kopičenje: kumulacija podatkov / kumulacija tožb pri odvetniku ♪
- kumulatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. zbran, združen, skupen: kumulativna odgovornost / kumulativno delovanje pobud ◊ med. kumulativno delovanje zdravila delovanje, ki se pojavi šele po določenem nakopičenju zdravila v organizmu; voj. kumulativni učinek učinek eksplozivnih plinov, ki so usmerjeni v eno točko in imajo tu veliko prebojno moč kumulatívno prisl.: pobude delujejo kumulativno ♪
- kúna 1 -e ž (ú) roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: lov na kune ♦ zool. kuna belica z belo liso na prsih, Martes foina; kuna zlatica z rumeno liso na prsih, Martes martes // pog. kunje krzno: ovratnik iz kune ♪
- kúndak -a m (ȗ) star. puškino kopito: kundak in bajonet; pren., ekspr. Po prvi vojni je bil [F. Kozak] priča, kako se je jugoslovanska ideja .. izrodila v ideologijo nacionalnega zatiranja, v ideologijo žandarskih kundakov in bajonetov (D. Šega) ♪
- kùnšt kúnšti ž (ȕ ȗ) nižje pog., navadno v povedno-prislovni rabi umetnost, znanost: to narediti je velika kunšt ♪
- kúnšten -tna -o prid. (ú ū) nižje pog. bister, pameten, učen: kunšten človek / kunštne besede / ne bodi tako kunšten ♪
- kuomintáng -a m (ȃ) polit. kitajska ljudsko-socialna stranka, ki je pod Čangkajškovim vodstvom dobila protirevolucionarni značaj: ustanovitev kuomintanga // publ. protirevolucionarna Čangkajškova vlada ♪
- kuomintángovec -vca m (ȃ) pristaš kuomintanga: kuomintangovci in komunisti / hudi boji s kuomintangovci ♪
- kúp -a m (ȗ) star. kupčija: ogoljufati koga pri kupu / skleniti kup / kup gre dobro ∙ star. dobiti dober kup poceni kupiti; star. pridelki imajo dober kup lahko se drago prodajajo ♪
- kùp kúpa m (ȕ ú) 1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal // določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na
kup / seno je že na kupu / ekspr. v kupih se dviguje para // ekspr. izraža, da je kaj drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat // mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja ● zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno ♪
- kúpa -e ž (ú) 1. vznes. boljši kozarec kelihaste oblike: v kupi se je lesketalo vino; kristalna, srebrna kupa // vsebina kupe: izpil je kupo do dna; pren. kupa bridkosti, trpljenja 2. zastar. kozarec sploh: napolnil je kupo; polna kupa vina ◊ gastr. sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih ♪
- kúpček -čka m (ȗ) manjšalnica od kùp: a) kupček graha, pšenice; kupček kamenja / ima že lep kupček denarja b) spravljati pesek na kupček / veliko prihrankov ima že na kupčku ● otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; evfem. narediti kupček opraviti veliko potrebo ♪
- kupčevánje -a s (ȃ) glagolnik od kupčevati: ukvarjati se s kupčevanjem; kupčevanje z lesom, vinom; donosnost kupčevanja / kupčevanje na drobno ♪
- kúpčevski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kupce: ni mogel prodreti v bistvo kupčevskega sveta / kupčevski in kmečki stan ♪
- kupčíja -e ž (ȋ) 1. sprememba lastništva česa tako, da se plača dogovorjena cena: ogoljufati koga pri kupčiji; izpolniti pogoje kupčije / napraviti dobro kupčijo / ekspr. prevzel je umazano kupčijo; pren., ekspr. politična kupčija // dogovor o taki spremembi: sklepati novo kupčijo / ekspr. razdreti kupčijo 2. raba peša trgovanje, trgovina: lesna, vinska kupčija; kupčija z žitom; donosnost kupčije / borzna, denarna kupčija / ekspr. kupčija z devizami cvete ● slabš. kravja kupčija ravnanje, pri katerem stranki iščeta osebne koristi na škodo tretje osebe ◊ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih ♪
- kupčíjica -e ž (ȋ) ekspr. manjšalnica od kupčija: napravil je dobro kupčijico; skleniti kupčijico ♪
- kupčíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kupčijo: kupčijski pogoj; slabe kupčijske možnosti / kupčijska dejavnost; pojavila se je velika kupčijska kriza // star. trgovski, trgovinski: kupčijske zveze s sosednjo državo / kupčijska šola, zbornica ♪
- kúpčkati -am nedov. (ȗ) ekspr. delati kupčke: kupčkati pesek // žarg., igr. igrati s kartami, zloženimi v kupčke: kupčkali so za denar ♪
24.376 24.401 24.426 24.451 24.476 24.501 24.526 24.551 24.576 24.601