Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (24.264-24.288)


  1.      króm...  prvi del zloženk (ọ̑) metal. nanašajoč se na krom: kromnikljevo, kromvolframovo jeklo ♪
  2.      krómanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kromati: izolirati železo s kromanjem / galvansko kromanje ♪
  3.      kromanjónec  tudi cromagnónec -nca [kromanjo-] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu: močni, tršati kromanjonci ♪
  4.      kromátičen  -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltone ◊ fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv ♪
  5.      kromatografíja  -e ž (ȋ) kem. razstavljanje težko ločljivih zmesi z adsorpcijo: kromatografija fosfatov / papirna kromatografija pri kateri se uporablja kot adsorbent papirni trak ♪
  6.      kromatográm  -a m (ȃ) kem. razvrstitev na adsorbentu adsorbiranih sestavin težko ločljive zmesi ♪
  7.      krómbi  -ja m (ọ̑) tekst. debela, zelo kosmatena volnena tkanina za moške plašče: oblečen je bil v plašč iz krombija; neskl. pril.: krombi plašč ♪
  8.      kromírati  -am nedov. in dov. (ȋ) poljud. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma, strok. kromati: kromirati dele štedilnika kromíran -a -o: kromiran pladenj; kromirana posoda ♪
  9.      kromít  -a m (ȋ) min. rudnina kromov železov oksid: bogata ležišča kromita; pridobivanje kroma iz kromita ♪
  10.      kromíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kromit: kromitni rudniki ♦ metal. kromitna opeka ♪
  11.      krómo...  prvi del zloženk (ọ̑) papir. ki ima eno stran zelo gladko in se uporablja navadno za ofsetni tisk: kromokarton / kromopapir in kromo papir ♪
  12.      kromosóm  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. podolgovat sestavni del celičnega jedra, ki ob njegovi delitvi razpade na enaka dela: raziskovati kromosome; podvojeno število kromosomov v celici ♪
  13.      krompír  -ja m (ȋ) kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije; krompir ima cimo; kopati, osipavati, saditi krompir; lupiti krompir; debel, droben krompir; krompir je že kuhan; gomolj, podoben krompirju; krompir z belim, rumenim mesom; boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen ∙ pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti ♦ agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem ♪
  14.      krompírček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od krompir: lupiti krompirček / mlad(i) krompirček ♪
  15.      krompírjev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krompir: krompirjev gomolj; krompirjev grmič, list; krompirjeva cima / krompirjevi olupki / različne krompirjeve sorte / krompirjevi cmoki, svaljki iz krompirjevega testa; krompirjev golaž; krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjev pire; krompirjevi žganci; krompirjeva juha; krompirjeva moka; krompirjeva solata na rezine narezan kuhani krompir, začinjen z oljem in kisom ◊ agr. krompirjeva plesen glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov; gastr. krompirjevo testo testo iz moke in krompirja ♪
  16.      krompírjevec  -vca m (ȋ) 1. ekspr. kdor (rad) je krompir: znan je bil kot fižolovec in krompirjevec 2. star. cima krompirja; krompirjevka: sežigati krompirjevec 3. slabš., nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti; brambovec: polk krompirjevcev ● žarg. je pa res krompirjevec (večkrat) doživi nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa ◊ zool. koloradski hrošč ♪
  17.      króna  -e ž (ọ̑) 1. okrogel okrasni predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti: nositi krono; položiti krono na glavo; zlata krona; krona, obložena z dragimi kamni / cesarska, kraljevska krona / žezlo in krona / na ščitu je bila upodobljena krona // navadno s prilastkom kar je po obliki podobno temu predmetu: na glavi je imela krono iz cvetja; plesti kostanjevo krono / ekspr. krona bogatih las zelo veliko las, počesanih navzgor 2. ekspr. vladar, dvor: v državi so izvedli vojaški udar ob pomoči krone; moč cesarske krone; svetovalci krone // vladarski naslov: senat mu hoče podeliti krono; prevzeti krono 3. ekspr. monarhija, kraljevina: ozemlje angleške krone / zavladala jim je krona 4. ekspr., v povedni rabi, navadno s prilastkom izraža najvišjo stopnjo česa: to je krona njegovih prizadevanj; dogodek je bil krona vsega 5. krošnja: košata krona; krona cvetoče lipe 6. denarna enota nekaterih držav: šteti krone; preračunati vrednost blaga v krone / češka, danska, švedska krona ● pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; vznes. krona stvarstva človek ◊ lov. krona najmanj trije parožki na vrhu jelenjega rogovja; med. krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; num. krona denarna enota v stari Avstriji z vrednostjo pol goldinarja; rel. trnova krona ♪
  18.      krónanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kronati: kronanje kralja; dan ustoličenja in kronanja / kronanje zmagovalcev / ta dogodek je pomenil kronanje njegove življenjske poti ♪
  19.      krónast  -a -o prid. (ọ̑) redko podoben kroni 1: kronasto pokrivalo ♦ agr. kronasti obiralnik obiralnik za sadje s kovinskim obročem na dolgi palici in vrečico pod njim; kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice ♪
  20.      krónati  -am dov. in nedov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo // nedov., ekspr., redko krasiti kot krona: čudovita kupola je kronala stolp / sonce krona mesto 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: s tem dejanjem je kronal svoje delo, početje / veliko priznanje je kronalo njegov trud 3. nedov., pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: že kar preveč ga krona / žena mu ga krona krónan -a -o: kronan vladar; vsi poskusi niso bili kronani z uspehom ∙ pog., ekspr. ti si kronan(i) osel zelo neumen, nespameten; ekspr. kronana glava vladar ♪
  21.      kronográm  -a m (ȃ) knjiž. napis, katerega poudarjene velike črke dajejo kot rimske številke določeno letnico: kronogram na grajskem vodnjaku ♪
  22.      kronolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kronologijo: kronološki pregled dogodkov; kronološka razporeditev pesmi / slike so urejene po kronološkem redu / kronološka razstava o razvoju šolstva ♦ psih. kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje kronolóško prisl.: teksti so razvrščeni kronološko ♪
  23.      krónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krono: kronski dragulji / kronska posest, zemlja; upravitelj kronskega imetja / visoka kronska čast / kronska dežela kronovina ◊ fiz., kem. kronsko steklo steklo, ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; strojn. kronska matica matica, ki ima na čelni strani radialne žlebiče ♪
  24.      kròp  krôpa tudi krópa m (ȍ ó, ọ́) 1. vrela voda: kuhati v kropu; tak je, kot bi ga s kropom polil zelo rdeč / popariti krmo s kropom 2. ekspr. juha, navadno zelo slaba: jedel je samo krop in suh kruh ● ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela ♪
  25.      kropílček  -čka [u̯č tudi lč] m (ȋ) etn. posodica za blagoslovljeno vodo, navadno na steni v kmečki hiši: v veži je visel kropilček; dotaknila se je kropilčka in se pokrižala ♪

   24.139 24.164 24.189 24.214 24.239 24.264 24.289 24.314 24.339 24.364  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA