Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (24.251-24.275)


  1.      krojáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krojače ali krojaštvo: krojaški salon; krojaška delavnica / krojaška obrt / krojaški likalnik težji likalnik za oblikovanje krojnih delov, razlikavanje šivov in končno likanje; krojaška kreda mastna kreda za risanje krojev na blago / krojaški vajenec ◊ anat. krojaška mišica dolga, ozka mišica na sprednji strani stegna; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil ♪
  2.      krojáštvo  -a s (ȃ) obrt za krojenje in šivanje zlasti moških oblek: uči se krojaštva; krojaštvo in čevljarstvo / preživlja se s krojaštvom z opravljanjem krojaškega poklica / modno krojaštvo // podjetje, delavnica za to obrt: v tej ulici sta dve krojaštvi ♪
  3.      krôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na kroj ali krojenje: krojna podoba ženske noše / krojni opis obleke; krojno navodilo / krojni deli bluze / krojna pola papir, na katerem so narisani kroji, kot priloga modnemu časopisu; krojni oddelek krojaške delavnice ♪
  4.      krojênje  -a s (é) glagolnik od krojiti: krojenje suknjiča / tečaj za krojenje in šivanje / krojenje pravice, usode ♪
  5.      krojíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: šivati zna, krojiti pa še ne; krojiti ovratnik, rokave / kroji samo po modernih krojih / ekspr. plašč so ji krojili v modnem salonu delali, izdelovali // redko izdelovati obleko: vse si kroji sama; kroji samo iz najboljšega blaga 2. ekspr. dajati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je krojila vojna / krojiti usodo človeku, narodu / politiko so krojili generali // oblikovati, ustvarjati: skušali so krojiti novega človeka; pravico, zakone si krojijo sami 3. nar. cepiti, klati: krojiti trske ● ekspr. vsako besedo kroji po svoje razlaga ◊ gozd. krojiti les odmerjati in določati, kje se naj deblovina razžaga v ustrezne sortimente krojèn -êna -o: obleka je krojena iz najboljšega blaga; dobro, slabo krojen; klasično, ohlapno krojena bluza; krilo je krojeno kot hlače ♪
  6.      krókanje  -a s (ọ̑) glagolnik od krokati: za krokanje ni imel denarja / po krokanju je imel hudega mačka ♪
  7.      krókar 1 -ja m (ọ̑) večja ptica s črnim, kovinsko se svetlikajočim perjem in debelim kljunom: krokarji so krožili po zraku; gnezdo krokarja // slabš. človek, ki napoveduje le kaj slabega, neprijetnega: nikar nas ne straši, krokar ♪
  8.      krókar 2 -ja m (ọ̑) pog. kdor kroka: bil je večni krokar in pijanec / ekspr. v gostilni je bilo več krokarjev ♪
  9.      krókati  -am nedov. (ọ̑) pog. udeleževati se zabave, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: krokal je s prijatelji / vso noč je krokal / ekspr. nocoj se mu ni ljubilo krokati krokajóč -a -e: krokajoča študentovska družba ♪
  10.      krokét  -a m (ẹ̑) 1. igra, pri kateri se s kladivom udarja lesena kroglica skozi žičnata vratca: igrati kroket; partija kroketa / igrišče za kroket 2. nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov; hrustavec: krompirjevi kroketi s sirom ♪
  11.      krokí  -ja m (ȋ) knjiž. risba, ki z malo črtami dela osnovni, bistveni vtis pokrajine, predmeta: narisati kroki; pren. pisec malih lirskih krokijev ♪
  12.      krokodíl  -a m (ȋ) zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil ♦ zool. nilski krokodil ♪
  13.      krokodílov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krokodile: krokodilova koža / beležnica, vezana v krokodilovo usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje ♪
  14.      króm...  prvi del zloženk (ọ̑) metal. nanašajoč se na krom: kromnikljevo, kromvolframovo jeklo ♪
  15.      krómanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kromati: izolirati železo s kromanjem / galvansko kromanje ♪
  16.      kromanjónec  tudi cromagnónec -nca [kromanjo-] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu: močni, tršati kromanjonci ♪
  17.      kromátičen  -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltone ◊ fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv ♪
  18.      kromatografíja  -e ž (ȋ) kem. razstavljanje težko ločljivih zmesi z adsorpcijo: kromatografija fosfatov / papirna kromatografija pri kateri se uporablja kot adsorbent papirni trak ♪
  19.      kromatográm  -a m (ȃ) kem. razvrstitev na adsorbentu adsorbiranih sestavin težko ločljive zmesi ♪
  20.      krómbi  -ja m (ọ̑) tekst. debela, zelo kosmatena volnena tkanina za moške plašče: oblečen je bil v plašč iz krombija; neskl. pril.: krombi plašč ♪
  21.      kromírati  -am nedov. in dov. (ȋ) poljud. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma, strok. kromati: kromirati dele štedilnika kromíran -a -o: kromiran pladenj; kromirana posoda ♪
  22.      kromít  -a m (ȋ) min. rudnina kromov železov oksid: bogata ležišča kromita; pridobivanje kroma iz kromita ♪
  23.      kromíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kromit: kromitni rudniki ♦ metal. kromitna opeka ♪
  24.      krómo...  prvi del zloženk (ọ̑) papir. ki ima eno stran zelo gladko in se uporablja navadno za ofsetni tisk: kromokarton / kromopapir in kromo papir ♪
  25.      kromosóm  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. podolgovat sestavni del celičnega jedra, ki ob njegovi delitvi razpade na enaka dela: raziskovati kromosome; podvojeno število kromosomov v celici ♪

   24.126 24.151 24.176 24.201 24.226 24.251 24.276 24.301 24.326 24.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA