Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (24.039-24.063) 
- krepóstnost -i ž (ọ̑) 1. star. poštenost, neoporečnost: stroga patriarhalna krepostnost / iron. to je bila prehuda preizkušnja za njegovo krepostnost zmernost, zdržnost, moralnost 2. rel. značilnost človeka, ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostnost svetnikov ♪
- krés -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresóvi (ẹ̑) 1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje 2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer // ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora ● ob prihodu Turkov so
prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati ◊ etn. skakati čez kres ♪
- kresánje -a s (ȃ) glagolnik od kresati: kresanje kamna ob kamen / kresanje ognja / bilo je premalo kresanja mnenj ♪
- kresáti kréšem nedov., krêši krešíte; krêsal (á ẹ́) 1. tolči, udarjati s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: dolgo je kresal, ognja pa ni mogel narediti; kresal je kremen ob kremen; kresati s kamnom; tekel je, da se je vse kresalo / ekspr. kresati žveplenke prižigati // v zvezi z ogenj, iskre s takim tolčenjem, udarjanjem delati ogenj, iskre: začel je kresati ogenj / ekspr. konjska kopita krešejo iskre 2. ekspr. počasi, težko hoditi: za njim je kresal starec; kresali so v hrib / pog. kresal jo je kar po sredi ceste 3. redko delati, ustvarjati kaj z živahnim, domiselnim pripovedovanjem: začel je kresati burke; kresati dovtipe, ideje ◊ lov. pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi kresáti se 1. večkrat močno zasvetiti (se): iskre, strele so se kresale; pren.,
ekspr. iz črnih oči so se kresali ognji // ekspr. nastajati, pojavljati se: ves večer so se kresale predrzne misli / mnenja se krešejo 2. z nogo tolči ob svojo drugo nogo: konj se kreše ♪
- krésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krés: kresni ogenj; kresne pesmi / nabirati kresne rože / kresni večer večer pred 24.junijem; kresna noč noč med 23. in 24. junijem / kresni dan ♪
- kresíja -e ž (ȋ) v stari Avstriji okrožni urad: ustanavljati kresije // poslopje tega urada: ustavil se je pred kresijo ♪
- kresílen -lna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na kresilo: kresilna naprava / kresilni kamen kremen; kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah ♪
- kresoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kresuje: prepevanje poznih kresovalcev ♪
- kresovánje -a s (ȃ) glagolnik od kresovati: kresovanje se je zavleklo pozno v noč / kresovanje pastirjev ♪
- kresováti -újem nedov. (á ȗ) 1. praznovati kresni dan zvečer pred tem dnem: fantje in dekleta kresujejo 2. ekspr., redko kuriti ogenj na prostem: skupaj sta kresovala in pastirovala ♪
- kréšica -e ž (ẹ́) bot. gorska rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju, Hutchinsia: grušč prerašča krešica in druge rastlinice ♪
- kréšič -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. roparski hrošči z zakrnelimi krili, Carabidae: žitni krešič ♪
- kretálen -lna -o prid. (ȃ) teh. kréten: kretalni mehanizem ♪
- krétanje -a s (ẹ̄) glagolnik od kretati: kretanje kolone / neprisiljeno kretanje v družbi ♪
- krétati -am nedov. (ẹ̄) zastar. voditi, usmerjati: jezdec je vešče kretal konja / kretati barko // gibati, premikati: (z) glavo je kretal levo in desno krétati se star. gibati se, premikati se: naglo se je kretala okrog štedilnika; ladja se počasi kreta po gladini jezera // biti, zadrževati se kje; gibati se: kretal se je samo v visoki družbi kretajóč -a -e: malomarno se kretajoč človek ♪
- kretén -a m (ẹ̑) 1. med. človek, ki je telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: otrok je kreten 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: ta kreten bi rad še ukazoval / kot psovka poberi se, kreten ♪
- kréten -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki omogoča, povzroča spremembo smeri gibanja; upravljalen, pogonski: kretni vzvod / kretni mehanizem ♪
- kreténski -a -o prid. (ẹ̑) 1. med. telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: kretenski otrok / kretenski izraz na obrazu 2. pog., slabš. omejen, neumen: tega je kriv njegov kretenski stric / v svoji kretenski preprostosti ničesar ne sluti ♪
- krétnja -e ž (ẹ̄) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja: posnemal je njegove kretnje; govoriti s kretnjami; nagla kretnja roke / ima uglajene in umirjene kretnje; hlastna, jezna, nervozna kretnja; slovesna kretnja; zmedla ga je vzvišenost njegovih kretenj / z vajeno kretnjo je prijel za knjigo / obredne kretnje 2. knjiž. dejanje, ukrep: to ni samo simbolična kretnja; kretnja ljubezni ♪
- kretón -a m (ọ̑) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, navadno potiskana: dekorativni, vzorčasti kreton; kupiti kreton za predpasnike ♪
- kretónast -a -o prid. (ọ̑) tekst. ki je iz kretona: kretonast predpasnik ♪
- krévlja -e ž (ẹ̑) ekspr. palica z ukrivljenim koncem (za opiranje): vzel je krevljo in odkorakal; z dolgo krevljo jih je nagnala // nizko šepast človek: beračica in krevlja je / kot psovka molči, krevlja stara ♪
- krévljica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od krevlja: hodil je s krevljico ♦ lit. krevljica med črkarsko pravdo metelčica ♪
- krevsánje -a s (ȃ) glagolnik od krevsati: pred vrati se je zaslišalo krevsanje ♪
- kréželjc -a [žǝl] m (ẹ̑) star. ovratnik, navadno pri svečanem oblačilu: bel kreželjc; dolga črna halja z naškrobljenim kreželjcem ♪
23.914 23.939 23.964 23.989 24.014 24.039 24.064 24.089 24.114 24.139