Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (23.976-24.000)


  1.      kŕčiti 1 -im nedov. (ŕ ȓ) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé // ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila 2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja ● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila kŕčiti se 1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo // ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči 2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi krčèč -éča -e: krčeče se telo ♪
  2.      krčmár  -ja m (á) lastnik ali upravnik krčme: krčmar mu je prinesel vina; debel krčmar // ekspr. gostilničar: trgovci in krčmarji ● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin ♪
  3.      krčmaríca  -e ž (í) lastnica ali upravnica krčme: debela krčmarica // ekspr. gostilničarka ♪
  4.      krčmáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s krčmarstvom: pred enim letom je začel krčmariti ♪
  5.      kŕčmica  -e ž (r̄) manjšalnica od krčma: ob poti je stala samotna krčmica ♪
  6.      krdélce  -a s (ẹ̄) manjšalnica od krdelo: krdelce volkov / krdelce otrok se je igralo pred hišo / krdelce vojakov ♪
  7.      krdélen  -lna -o (ẹ̑) pridevnik od krdelo: krdelne živali ♪
  8.      krdélo  -a s (ẹ̄) 1. neurejena, navadno manjša skupina živali: krdelo konj, psov / volkovi se družijo, zbirajo v krdela / ovce so prihajale v krdelih / star. krdelo ptic jata // nav. slabš., s prilastkom skupina ljudi: pred hišo se je podilo krdelo otrok; na cesti stoji krdelo žensk / sovražna krdela / ekspr. celo krdelo občudovalcev je stalo okrog nje 2. star., z rodilnikom velika količina, množina: krdelo kopriv je raslo ob poti / zagrnilo ga je krdelo spominov ♪
  9.      kreácija  -e ž (á) navadno s prilastkom delo, ki je posledica uresničevanja določenih sposobnosti, prizadevanj zlasti na umetniškem področju, stvaritev: dovršene igralske, pevske kreacije; bil je nepristranski tudi do lastnih kreacij / zbirka pesmi je ena izmed njegovih številnih umetniških kreacij / kreacija Hamletovega lika se mu je zdela zelo zahtevna // obl. delo, ki je posledica uresničevanja izvirnih zamisli na področju mode: kostim je pariška kreacija / modna kreacija ♪
  10.      kreatívec  -vca m (ȋ) publ. ustvarjalec: umetniški razvoj kreativca ♪
  11.      kreatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki kreira, ustvarjalen: kreativni igralec / kreativna moč, sposobnost umetnika / kreativna fantazija / formativni in kreativni proces; kreativna dejavnost ♪
  12.      kreatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost kreativnega, ustvarjalnost: režijska kreativnost; poglobljena umetniška kreativnost / kreativnost igralca / v svojih modelih je pokazal precej kreativnosti ♪
  13.      kreátor  -ja m (ȃ) 1. obl. kdor uresničuje svoje izvirne zamisli na področju mode: kreator pariških jesenskih modelov / slavni modni kreatorji 2. knjiž. kdor daje čemu bistvene značilnosti, oblikovalec: arhitekti kot kreatorji modernih stanovanj / kreator družbenega dogajanja ♪
  14.      kreátorka  -e ž (ȃ) obl. ženska, ki uresničuje svoje izvirne zamisli na področju mode: kreatorka ženskih plaščev / modna kreatorka ♪
  15.      kreátorstvo  -a s (ȃ) obl., navadno v zvezi modno kreatorstvo dejavnost modnih kreatorjev: razvoj modnega kreatorstva ♪
  16.      kreatúra  -e ž (ȗ) 1. knjiž. bitje, človek: življenje ljudi in drugih kreatur v naravi / smilijo se mu uboge človeške kreature // redko narava, stvarstvo: duh daje sijaj vsej kreaturi 2. slabš., navadno s prilastkom človek, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja prezir, zaničevanje: to ti je prava kreatura; bedna, klavrna, zlobna kreatura / iz njega je naredil kreaturo ♪
  17.      krebúljica  -e ž (ú) bot., navadno v zvezi prava krebuljica rastlina s prijetnim vonjem in belimi, drobnimi cveti v kobulih, Anthriscus cerefolium: prežganka z jajcem in krebuljico / čaj iz krebuljice ♪
  18.      kréč  -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: skorjasti kreč ♪
  19.      kréda  -e ž (ẹ̑) 1. snov za pisanje po večjih površinah, navadno v obliki podolgovatega predmeta: kupiti kredo; pisati s kredo na tablo; barvasta kreda; košček krede; škatlica kred; bled kot kreda / krojaška kreda; šolska kreda // petr. rahla usedlina iz hišic odmrlih luknjičark: kopati kredo / jezerska kreda usedlina iz drobcev apnenca in dolomita 2. um. mehek, navadno črn ali rjav risarski material: riše s kredo in ogljem / risba v kredi // risarska tehnika s takšnim materialom: kredo je opustil in začel z oljem 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se razvili listavci in žužkojedi: jura in kreda ● star. dobiti kaj na kredo na kredit, upanje ◊ obrt. snov za beljenje iz kaolina ♪
  20.      kréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kredo: najfinejši kredni prah; pogorje je sestavljeno iz krednih skladov; bele kredne skale / podaril mu je kredne barvice / kredna risba / kredna doba ♦ papir. kredni papir nekdaj papir, premazan z mešanico krede in kleja ♪
  21.      kredénca  -e ž (ẹ̑) kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor: vzeti krožnike iz kredence; steklenico je postavil v kredenco; police v kredenci / kuhinjska kredenca / v jedilnico je postavil veliko hrastovo kredenco z rezbarijami ♪
  22.      kredít  -a m (ȋ) materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobiti velik kredit; jemati kredite; prositi za kredit; vračanje kredita; jamstvo za kredit / najeti kredit / dati komu kredit / črpati kredit jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska; v banki imam še nekaj kredita; porabil je že ves kredit; blokiranje kreditov / odobriti kredit / odplačal, vrnil je že ves kredit dolg / bančni kredit ki ga da banka; denarni kredit v obliki denarja // razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takšnih materialnih sredstev: skleniti kredit; ustvarjati vedno nove kredite; pravna oblika kredita / referent za kredit / dolgoročni kredit nad deset let; kratkoročni kredit do dveh let; srednjeročni kredit od dveh do desetih let // v prislovni rabi, v zvezi na kredit izraža trgovanje, ki temelji na takšnem razmerju: avtomobili se dobijo na kredit; kupovati, prodajati na kredit ● ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. toliko kredita že imam pri tebi, da mi boš verjel toliko mi že zaupaš, da mi boš verjel; ekspr. živeti na kredit biti vedno zadolžen; ekspr. bil je ob ves kredit izgubil je zaupanje, spoštovanje ◊ fin. blagovni kredit za financiranje trgovanja z blagom; investicijski krediti za investicije; izvozni kredit; javni kredit ki ga najamejo državni organi; namenski kredit za točno določen namen; obrestni kredit pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročni kredit dan s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniški kredit; premostitveni kredit; (proračunski) kredit materialna sredstva, ki jih odobri država brez obveznosti vrnitve; zasebni kredit ♪
  23.      kredíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost; razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo / kreditni zavodi / kreditni referent referent za kredit ♦ ekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah kredítno prisl.: biti kreditno sposoben ♪
  24.      kreditíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kreditirati: kreditiranje kmetijstva / spremeniti sistem kreditiranja / kratkoročno kreditiranje / sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje ♪
  25.      kreditojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor jemlje, dobi kredit: kreditojemalec in njegov porok / kreditojemalec ni plačal dospelega obroka ♪

   23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA