Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (23.501-23.525)


  1.      kopjáš  -a m (á) nar. zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu: kopjaši so jih spremljali z vriski ♪
  2.      kópje  -a s (ọ̄) 1. pri primitivnih ljudstvih tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje: kopje ga je zadelo v srce; sovražniki so metali kopja iz razdalje dvajset korakov / bojno kopje; pren., pesn. reko je razparalo kopje svetlobe // publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se 2. šport. lesena ali kovinska, v sredini navadno z vrvico ovita palica za tekmovanje: vreči kopje; kopje za moške tekmovalce / metanje diska in kopja 3. star. drog za zastavo: na kopju je visela zastava ♪
  3.      kopjenósec  -sca m (ọ̑) nekdaj vojak, oborožen s kopjem: antični kip kopjenosca ♪
  4.      kopnênje  -a s (é) glagolnik od kopneti: kopnenje snega / čuti se kopnenje jeze ♪
  5.      kopnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. nav. 3. os., v zvezi s sneg biti v vedno manjši količini: sneg že kopni; pren., ekspr. prihranki kopnijo ∙ ekspr. v bolezni je vidno kopnela slabela, hirala // ekspr., z dajalnikom izraža, da se nehuje stanje, razpoloženje, kot ga določa samostalnik: jeza mu že kopni; upanje, da pride, mu je bolj in bolj kopnelo 2. zastar. koprneti: kopnel je po časti kopnèč -éča -e: kopneči sneg ♪
  6.      kôpno  tudi kópno -ega s (ō; ọ̑) 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje: ladja se je bližala kopnemu; s kopnega je pihal veter; promet po kopnem; kopno in morje / potniki so stopili na kopno // redko zemljišče, ki ni pod vodo: njive na kopnem 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg: izpod snega se je že videlo kopno ● nar. gorenjsko to delo so opravili še v kopnem v času, ko še ni zapadel sneg; prim. kopen ♪
  7.      kópra  -e ž (ọ̑) užitni trdni del kokosovega oreha: mleti kopro; praženje kopre ♪
  8.      kóprc  in kôprc -a m (ọ̑; ȏ) bot. vrtna zdravilna, začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulih, Foeniculum vulgare: začiniti kumarice s koprcem ♪
  9.      kopréna  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. tančica, pajčolan: imela je s kopreno zagrnjen obraz; črna, prozorna koprena; pren. na široko je začel odgrinjati kopreno z njegove preteklosti 2. ekspr. meglica, prozoren oblak: po nebu so plule komaj vidne koprene / sonce se je zavijalo v zlato kopreno / nad pokrajino je visela koprena megle ◊ tekst. zelo tanka plast neurejenih vlaken ♪
  10.      kopríva  -e ž (í) rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki povzročajo ob dotiku pekoč občutek: koprive preraščajo ruševine; pokositi koprive; otroci rastejo kot koprive za plotom / kopriva peče / špinača iz kopriv koprivnih listov ∙ tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesreča ♦ bot. mala kopriva kopriva z manjšimi, pri dnu srčastimi listi, Urtica urens; mrtva kopriva rastlina z dvoustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cveti, Lamium; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; žegnana kopriva zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi, Cnicus benedictus; vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus ♪
  11.      koprívar  -ja m (ȋ) zool., navadno v zvezi mali koprivar dnevni metulj z živo pisanimi krili, Aglais urticae ♪
  12.      koprívast  -a -o prid. (í) po barvi podoben koprivi: koprivaste hlače; vojaki v koprivastih srajcah koprívasto prisl.: koprivasto zelena uniforma ♪
  13.      kopríven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koprivo: koprivni listi; koprivne korenine; koprivno steblo / koprivno vlakno ♦ kozm. koprivna voda tekočina iz koprivnih korenin za nego las ♪
  14.      koprívka  -e ž (ȋ) med. zelo srbeč, rdeče obrobljen izpuščaj, ki se pojavi pri koprivnici ♪
  15.      koprnênje  -a s (é) glagolnik od koprneti: obšlo ga je močno koprnenje / koprnenje človeškega srca ♪
  16.      koprnéti  -ím nedov., tudi koprnì (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. čutiti, imeti zelo močno željo po čem: koprneli so po miru, svobodi; koprni za njim; močno, zelo koprneti; z vso dušo je koprnel, da bi jo videl; pren. nemirno srce je koprnelo po sreči 2. star. zelo se bati, dreveneti (od strahu): kar koprnel je pred očetom / ob mučenju ljudi so gledalci koprneli od groze // zastar. hirati, slabeti: koprnel je od lakote koprnèč -éča -e: koprneč po miru; po svobodi koprneči ljudje; prisl.: koprneče zreti v daljavo ♪
  17.      kóptski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Kopte: koptska pisava / koptski cerkveni obredi ♪
  18.      kopúča  -e ž (ú) knjiž. kepa, gruča: kopuča lešnikov ♦ min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi ♪
  19.      kopúčast  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kopučo: kopučasti lešniki / kopučast kremen ♪
  20.      kópula  -e ž (ọ̑) lingv. pomensko nepopolni glagol, navadno biti, kot del povedka; vez: poiskati kopule v stavku // veznik: kopule: in, pa, ter ◊ filoz. beseda, ki potrjuje ali zanikuje odnos med osebkom in povedkom ♪
  21.      kopulácija  -e ž (á) 1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad: kopulacija in okulacija / angleška kopulacija pri kateri imata podlaga in cepič jezičasto zarezo 2. biol. spolno razmnoževanje organizmov z združitvijo moške in ženske spolne celice: kopulacija in konjugacija 3. knjiž., redko spolno občevanje ♪
  22.      kopulacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od kopulacija: kopulacijski postopek ♪
  23.      kopulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopulo: kopulativni glagoli; kopulativni vezniki; kopulativno priredje vezalno priredje ♪
  24.      kopúljica  -e ž (ú) manjšalnica od kopulja: kopati s kopuljico ♪
  25.      kopún  -a m (ȗ) skopljen petelin: jedli so pečenega kopuna; pitani kopuni ♪

   23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576 23.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA