Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (23.439-23.463)


  1.      konzulènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) publ. konzultant: dolga leta je bil pravni konzulent ♪
  2.      konzúlta  -e ž (ȗ) v nekaterih deželah posvetovalni zbor, svet: sklicati konzulto ♪
  3.      konzultácija  -e ž (á) 1. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu, posvet: h konzultaciji so povabili še znanega specialista; konzultacije o vzgojnih zadevah // knjiž. vprašanje za (na)svet, strokovno mnenje: konzultacija volivcev 2. šol. pogovor o določeni temi zaradi dobivanja napotkov, izpopolnjevanja znanja na višji stopnji šolanja: tedenske konzultacije ♪
  4.      konzultacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konzultacijo, posvetovalen: konzultacijska vloga psihologa / konzultacijske ure ♦ šah. konzultacijska partija partija, pri kateri igra na vsaki strani več igralcev, ki se lahko posvetujejo med seboj ♪
  5.      konzultánt  -a m (ā á) kdor daje (na)svete, strokovna mnenja, svetovalec: konzultant v umetniških zadevah; pri podjetju je sodeloval kot konzultant ♪
  6.      konzultatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. svetovalen, posvetovalen: gre za njihove konzultativne pravice / osnovanje konzultativnih centrov / ima samo konzultativni glas ♪
  7.      konzultíranje  -a s (ȋ) glagolnik od konzultirati: gre za občasno medsebojno konzultiranje / konzultiranje kolektiva ob imenovanju direktorja ♪
  8.      konzultírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spraševati za (na)svet, strokovno mnenje, posvetovati se: v tej zadevi je konzultiral strokovnjaka; starši se glede otrok konzultirajo z učiteljem; mnogokrat so se le formalno konzultirali s predstavniki organizacij; pren. za svoje delo je konzultiral več razprav konzultíran -a -o: pri sestavljanju urbanističnega programa so bili konzultirani mnogi strokovnjaki ♪
  9.      kooperácija  -e ž (á) organizacija proizvodnje, navadno z delitvijo dela, pri kateri nastopa več članov, podjetij, poslovno sodelovanje: širjenje kooperacije / individualno proizvodnjo je zamenjala kooperacija / industrijska, kmetijska kooperacija / delati v kooperaciji ♦ ekon. enostavna kooperacija organizacija proizvodnje, pri kateri sodeluje večje število ljudi brez notranje delitve dela // knjiž. sodelovanje sploh: kooperacija med vodstvom in delavci / kooperacija na kulturnem področju ♪
  10.      kooperacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kooperacijo: kooperacijska proizvodnja / kooperacijska reja prašičev / skleniti kooperacijsko pogodbo ♪
  11.      kooperánt  -a m (ā á) kdor dela, sodeluje v kooperaciji, poslovni sodelavec: nekateri njihovi kooperanti so podražili svoje proizvode; domači, inozemski kooperanti // knjiž., redko sodelavec sploh: izbral si je primernega kooperanta ♪
  12.      kooperatíven  -vna -o prid. (ȋ) zadružen: kooperativna proizvodnja / ustvarjati ugodne pogoje za stabilnejše kooperativne odnose / kooperativno sodelovanje zadrug in zasebnih proizvajalcev ♪
  13.      kooperírati  -am nedov. (ȋ) organizirano delovati v proizvodnji, pri kateri nastopa več članov, podjetij, navadno na osnovi delitve dela, poslovno sodelovati: s tovarno kooperira več podjetij; kooperirati z zadrugo // knjiž. sodelovati sploh: mladi niso hoteli kooperirati s starimi ♪
  14.      kooptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izvršiti kooptacijo: kooptirati novega člana; kooptirali so ga v mestni komite kooptíran -a -o: kooptirani član odbora ♪
  15.      koordinácija  -e ž (á) glagolnik od koordinirati: izboljšati koordinacijo dela; načrti so bili izdelani brez koordinacije z direktorjem / urad za koordinacijo / koordinacija razlag / koordinacija gibov ♦ arhit. modularna koordinacija uskladitev mer na osnovi modula ♪
  16.      koordinacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koordinacijo, usklajevalen: komite naj bi bil osrednje koordinacijsko telo / sestal se je zvezni koordinacijski odbor ♪
  17.      koordináten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koordinato: koordinatna mreža na milimetrskem papirju / koordinatni sistem sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; pravokotni koordinatni sistem koordinatni sistem z med seboj pravokotnimi koordinatnimi osmi; prostorski koordinatni sistem; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; koordinatna os premica v koordinatnem sistemu, na katero se nanašajo koordinate; koordinatna ravnina ravnina, ki jo določata koordinatni osi; koordinatno izhodišče; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate ● žarg., geom. koordinatni križ koordinatni sistem ◊ teh. koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah ♪
  18.      koordinatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koordinacijo, usklajevalen: koordinativne in usmerjevalne funkcije ljudskega odbora; njihova vloga je bila pretežno koordinativna / koordinativni organ ♪
  19.      koordinátor  -ja m (ȃ) kdor kaj koordinira, usklajevalec: vodja je bil predvsem koordinator dela celotne skupine / izkazali so se kot dobri koordinatorji gospodarskih akcij ♪
  20.      kòp  kópa m (ȍ ọ́) 1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda: odprli so nove dnevne kope / kopati premog na dnevnem kopu; kopanje železove rude v dnevnih kopih // tako pridobivanje rude: na tem kraju imajo samo dnevni kop / naprave za dnevni kop / pridobivanje premoga z dnevnim, površinskim kopom 2. redko kopanje, izkopavanje: moral je plačati kop in vožnjo / kop je bil zelo velik izkop ♪
  21.      kôpa  -e ž (ó) 1. velik kup, zložen navadno zaradi sušenja a) žita: kopa se je podrla; na njivi so stale kope pšenice / spravljati, zlagati v kopo / kope sena kopice / na voz so naložili celo kopo žita b) desk, lesa: delati kope / desk je še pet lepih kop / na gradbišču je bila kopa opeke kup 2. v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja: kopa se kadi; drva za kopo / kopo kuhati, žgati / oglarska kopa ♦ gozd. bokati (kopo) 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: ima celo kopo dokazov; izrekel je kopo laži / ostala je sama s kopo otrok 4. nar. skupina šestdeset snopov (žita): pridelali so petdeset kop pšenice ♪
  22.      kopáč  -a m (á) 1. delavec, ki koplje: na cesti delajo kopači / kopači so že na njivi / že dolgo let je kopač v rudniku; jamski kopač 2. redko kopača: kopati s kopači / gnojni kopač ◊ teh. rotacijski kopač ekskavator z večjimi zajemalkami ♪
  23.      kopáča  -e ž (á) večji motiki podobno orodje za rahljanje, prekopavanje zemlje: kopačo nabrusiti; kopati s kopačo; železna kopača // nar. orodje, navadno s tremi, nekoliko zakrivljenimi roglji: s kopačo je zmetal gnoj z voza ♪
  24.      kópačka  -e ž (ọ̑) nav. mn., žarg., šport. obuvalo z nastavki na podplatih, zlasti za igranje nogometa; nogometni čevlji: obul je dokolenke in kopačke ♪
  25.      kopálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kópanje: različne kopalne navade / kopalni plašč; kopalna brisača, kapa; kopalne hlačke; kopalna kad; ima dvodelno kopalno obleko; kopalna sezona ♪

   23.314 23.339 23.364 23.389 23.414 23.439 23.464 23.489 23.514 23.539  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA