Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (23.314-23.338)


  1.      konstruktivízem  -zma m (ȋ) umetnostna smer po prvi svetovni vojni, ki pod vplivom tehničnega razvoja poudarja obliko, konstrukcijo: ruski konstruktivizem; futurizem in konstruktivizem ♪
  2.      konstrúktor  -ja m (ú) 1. kdor uresničuje svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruktor kmetijskih strojev / inženir konstruktor 2. redko sestavljavec, oblikovalec: konstruktor kolesa; pren., ekspr. je domiseln konstruktor novel ♪
  3.      konsumácija  tudi konzumácija -e ž (á) 1. redko potrošnja, poraba: konsumacija elektrike narašča 2. kar se potroši v gostinskem lokalu: plačati konsumacijo / pri konsumaciji hrane in pijače v planinskih postojankah je bil popust // plačilo vstopnine v določen gostinski lokal in delno tega, kar se v njem potroši: konsumacija je bila zelo visoka / brez konsumacije ni smel v bar ♪
  4.      konsumacíjski  tudi konzumacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od konsumacija 2: že več dni prej si je treba zagotoviti konsumacijski listek in vstopnico ♪
  5.      konsúmen  in konzúmen -mna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. potrošniški, potrošen: konsumno blago; konsumne dobrine / konsumne potrebe 2. agr. namenjen prehrani: proizvodnja konsumnih jajc; konsumno mleko 3. v zvezi konsumno društvo, v nekaterih deželah društvo, ki preskrbuje člane s potrošnimi dobrinami: je član konsumnega društva ♪
  6.      konsumènt  in konzumènt -ênta m (ȅ é) knjiž. potrošnik, porabnik: konsument alkohola; producenti in konsumenti; pren. je vnet konsument radia ♪
  7.      konsumíranje  in konzumíranje -a s (ȋ) glagolnik od konsumirati: konsumiranje hrane / gre za razmerje med produciranjem in konsumiranjem ♪
  8.      konsumpcíjski  tudi konzumpcíjski -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko potrošniški: zadostiti konsumpcijskim potrebam ♪
  9.      kontákt  -a m (ȃ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov; stik, dotik: prišlo je do kontakta med površinama / razletel se je pri kontaktu z zemljo / železo v kontaktu z vodo oksidira v stiku 2. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima možno prehajanje česa, stik: prekiniti kontakt / dober, slab kontakt; električni kontakt / vključiti kontakt pri avtomobilu / delovni kontakt stanje, ko sta kontaktna elementa sklenjena v delovnem stanju; mirovni kontakt / ima kontakte; vtičnica z varnostnim kontaktom 3. odnos, ki omogoča dogovarjanje, sodelovanje; stik, zveza: kontakti med njima so vzpostavljeni / izgubiti kontakt s poslušalci / direkten, indirekten kontakt / z njim je v osebnem, poslovnem kontaktu; biti v pismenem, stalnem kontaktu / mednarodni, politični kontakt; kontakt med znanostjo in prakso // (neposredno) dogovarjanje, sodelovanje: že prvi kontakti kažejo, da so med njimi dobri odnosi ◊ avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila ♪
  10.      kontákten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kontakt: za zvezo med njimi je skrbela kontaktna komisija / kontaktni instrument; kontaktni ključ; kontaktne naprave; kontaktno lepilo ◊ agr. kontaktni insekticid insekticid, ki deluje ob dotiku; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; kontaktni razmik največja možna razdalja med kontaktnima elementoma; fot. kontaktna kopija neposredni odtis negativa; med. kontaktna infekcija infekcija z dotikom; kontaktna leča leča, ki se vstavi na roženico; polit. kontaktni komite posvetovalni odbor avstrijske vlade za stike s predstavniki slovenske in hrvaške manjšine; voj. kontaktna (podvodna) mina (podvodna) mina, ki se aktivira ob dotiku z ladjo ♪
  11.      kontaktíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontaktirati: njegovo delo zahteva nenehno kontaktiranje z ljudmi / oblike kontaktiranja so različne ♪
  12.      kontaminácija  -e ž (á) 1. knjiž. spajanje, združevanje: kontaminacija dveh stilov; kontaminacija prvotne zgodbe s samostojno ljubezensko dramo / nastati s kontaminacijo 2. publ. onesnaženje, okuženje: kontaminacija vode ◊ lingv. kontaminacija nastanek novega jezikovnega elementa, pojava zaradi medsebojnega vplivanja dveh različnih jezikovnih elementov, pojavov; voj. kemična, radioaktivna kontaminacija okuženje s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini ♪
  13.      kontéjner  -ja m (ẹ̑) teh. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih ♪
  14.      kontékst  -a m (ẹ̑) besedilo, v katero spada obravnavani del teksta, sobesedilo: citat so prilagodili kontekstu; iz konteksta se da sklepati, na kaj je avtor mislil / stavke je nasilno trgal iz konteksta // publ. kar z določeno stvarjo nastopa, je z njo povezano: urbanizem ne more rasti brez svojega konteksta / iztrgati koga iz družbenega, zgodovinskega konteksta; idejni, miselni kontekst ● knjiž. to ga je spravilo iz konteksta ravnotežja, ravnovesja ♪
  15.      kontemplácija  -e ž (á) knjiž. poglobljeno razmišljanje, razglabljanje o kaki stvari, zlasti duhovni: sposoben za kontemplacijo in introspekcijo / gre za globoko vživetje v umetniško delo, za estetsko kontemplacijo; odmika se v svet filozofske kontemplacije / kontemplacija smrti ♦ filoz. stanje, ki se doseže s poglabljanjem v nedoumljivo; rel. molitev, pri kateri se človek popolnoma zatopi v premišljevanje o Bogu in verskih resnicah ♪
  16.      kónten  -tna -o prid. (ọ̑) fin., navadno v zvezi kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah: poenostavitev kontnega plana ♪
  17.      kontènt  prid. neskl. (ȅ) nižje pog., navadno v povedni rabi zadovoljen: takoj je bila kontent ♪
  18.      kontestírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. oporekati, ugovarjati: kontestirati cerkveni avtoriteti ♪
  19.      kontinènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) velika, sklenjena površina kopnega sveta, celina: prepotoval je ves kontinent / evropski kontinent / publ. črni kontinent Afrika; pren., knjiž. ples je ustvarjalna umetnost in film je njen novi kontinent ♪
  20.      kontinentálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kontinent, celinski: to področje ima kontinentalen značaj / kontinentalne države ♦ geogr. kontinentalno podnebje podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; geol. kontinentalni facies // za Angleže nanašajoč se na evropski kontinent: v tem se je angleški zakonik razlikoval od kontinentalnega ♪
  21.      kontingènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno s prilastkom 1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem razdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent 2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči // znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije 3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen ♪
  22.      kontingentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontingentirati: kontingentiranje blaga ♪
  23.      kontinuíranost  -i ž (ȋ) nepretrganost, neprekinjenost: kontinuiranost proizvodnega procesa / zanikanje kontinuiranosti v likovnem izrazu ♪
  24.      kontinuíren  -rna -o prid. (ȋ) ki je, poteka brez presledkov, prekinitve; nepretrgan, neprekinjen: kontinuirna produkcija / kontinuirni stroji ♦ grad. kontinuirni nosilec armiranobetonski, jeklen, lesen nosilec, položen čez več podpor ♪
  25.      kontinuitéta  -e ž (ẹ̑) nepretrganost, neprekinjenost, povezanost: nikjer ni pretrgal kontinuitete pripovedi; kontinuiteta dela; kontinuiteta in diskontinuiteta; pren., knjiž. pretrgana kontinuiteta njegovega življenja // kar je, poteka brez presledkov, prekinitve: časovna kontinuiteta; miselna kontinuiteta; zgodovinska kontinuiteta ♪

   23.189 23.214 23.239 23.264 23.289 23.314 23.339 23.364 23.389 23.414  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA