Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (23.101-23.125)



  1.      kompresíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kompresijo: kompresijski tlak; kompresijska temperatura / kompresijski gib gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; kompresijsko razmerje razmerje med prostorninama v valju, ko je bat v eni in v drugi skrajni legimed. kompresijska obveza obveza za ustavljanje krvavitev iz rane
  2.      komprésor  -ja m (ẹ̑) strojn. stroj za zgoščevanje, stiskanje plina: strojnica z motorji in kompresorji / dvostopenjski kompresor // priprava za vrtanje, lomljenje trdih snovi, ki deluje na stisnjeni zrak: s kompresorjem je zavrtal v živo skalo; sveder kompresorja
  3.      komprésorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kompresor: kompresorska naprava / kompresorsko olje ♦ elektr. kompresorski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine; strojn. kompresorska postaja kraj, prostor s kompresorji in rezervoarji za stisnjeni zrak
  4.      komprimíranje  -a s () glagolnik od komprimirati: priprave za komprimiranje plina / mehansko komprimiranje
  5.      komprimírati  -am nedov. in dov. () fiz. manjšati prostornino plina zaradi večanja tlaka; zgoščati, stiskati: bat komprimira pline v valju; zrak se ob eksploziji komprimira komprimíran -a -o: komprimiran amoniak; na 150 atmosfer komprimiran kisik; komprimiran zrak ♦ teh. komprimirani beton beton, iz katerega se takoj po izdelavi izloči ves zrak
  6.      kompromís  -a m () sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih, delni sporazum: kompromis tu ni bil mogoč; skleniti kompromis; politični kompromis; kompromis med štirimi velesilami / doseči kompromis pri spornem vprašanju / ponudili so jim kompromis možnost kompromisne rešitve / slikar se je odločil za kompromis med tradicionalizmom in modernizmom // nav. slabš. popuščanje, odstopanje od svojih zahtev, načel v korist zahtev, načel drugega: to tvoje dejanje je kompromis; njegovo početje je izraz številnih kompromisov / meščanstvo je delalo kompromise s preostanki fevdalizma ● ekspr. ta človek ne pozna kompromisov je dosleden, načelen; ekspr. v teh stvareh je ravnal brez kompromisov dosledno, načelno
  7.      kompromísar  -ja m () nav. slabš. kdor (rad) dela kompromise; nedoslednež, nenačelnež: nikdar ni bil kompromisar; sebičen kompromisar
  8.      kompromísarstvo  -a s () nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) dela kompromise; nedoslednost, nenačelnost: to ga je zapeljalo v kompromisarstvo; oportunistično, prakticistično kompromisarstvo / boriti se proti kompromisarstvu
  9.      kompromísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na kompromis: sprejeli so kompromisen predlog; najti kompromisno rešitev; vsebina deklaracije je kompromisna / slikarjeva kompromisna tehnika
  10.      kompromísnost  -i ž () lastnost, značilnost kompromisnega: kompromisnost izjave / zanj sta značilni prilagodljivost in kompromisnost
  11.      kompromitíranje  -a s () glagolnik od kompromitirati: boji se kompromitiranja; poskus kompromitiranja ni uspel
  12.      kompromitírati  -am dov. in nedov. () zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti
  13.      komsomól  -a m (ọ̑) kratica, v Sovjetski zvezi organizacija komunistične mladine: izključili so ga iz komsomola; delegacija komsomola
  14.      komsomólec  -lca m (ọ̑) kratica, v Sovjetski zvezi član komsomola: proslavo so organizirali komsomolci
  15.      komsomólka  -e ž (ọ̑) kratica, v Sovjetski zvezi članica komsomola: postala je komsomolka
  16.      komsomólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na komsomolce ali komsomol: komsomolska organizacija / komsomolske pesmi
  17.      komtúr  -ja m (ū) zgod. predstojnik viteškega reda: postal je komtur; vojvode in redovni komturji
  18.      komunála  -e ž () pog. komunalne dejavnosti: skrbeti za razvoj komunale / referent za komunalo komunalne zadeve / žarg. iti na komunalo komunalni urad
  19.      komunálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na osnovne materialne pogoje življenja v naselju: komunalni objekti, naprave / povečana komunalna dejavnost; pomanjkljivo organizirane komunalne službe; cena komunalnih storitev / komunalni urad; komunalno podjetje / komunalni prispevek prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; komunalne dejavnosti službe, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju; komunalna ureditev zazidalnega zemljišča ureditev, ki zajema gradnjo cest, napeljavo vodovoda, elektrike, telefona, kanalizacije 2. publ. občinski: komunalna pristojnost / komunalni gozdovi ◊ polit. komunalni sistem politični sistem, ki temelji na komunah
  20.      komunárd  -a m () 1. zgod. udeleženec pariške komune: preganjanje komunardov / pariški komunardi 2. ekspr., redko komunist: sodeluje s komunardi
  21.      komutatíven  -vna -o prid. () mat. zamenljiv: komutativne količine / komutativni zakon pravilo, da vsota ali zmnožek nista odvisna od vrstnega reda seštevancev ali množiteljev
  22.      komutátor  -ja m () elektr. priprava iz med seboj izoliranih lamel, po katerih drsijo ščetke: iskrenje na komutatorju
  23.      komutátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na komutator: komutatorsko navitje / komutatorski motor elektromotor, pri katerem teče električni tok v rotor po komutatorju
  24.      koncedírati  -am dov. in nedov. () knjiž. dovoliti, dopustiti: to akcijo bodo vodilni organi koncedirali
  25.      kôncem  predl. (ó) z rodilnikom, neustalj. za izražanje bližine končne meje v časovni enoti; konec: knjiga bo izšla koncem maja // za izražanje bližine končne meje v prostoru; na koncu: hiša koncem vasi // v zvezi koncem koncev konec koncev: koncem koncev se je spametoval

   22.976 23.001 23.026 23.051 23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA