Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (22.901-22.925)


  1.      kolínar  -ja m (ȋ) nar. vzhodno klavec ali pomočnik pri klanju (prašiča): pogostiti kolinarje ♪
  2.      kolišévka  -e ž (ẹ̑) geogr. večja kraška kotanja, navadno z navpičnimi stenami: vrtače in koliševke ♪
  3.      kolítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od koliti: kopanje in kolitev ♪
  4.      kolizíja  -e ž (ȋ) knjiž. nasprotje, navzkrižje: kolizija dolžnosti, interesov; kolizija med besedami in dejanji; protislovja in kolizije pisateljevega notranjega sveta / priti v kolizijo s predpisi // istočasnost, hkratnost česa: kolizija koncertnih prireditev ♪
  5.      koljé  -ja m (ẹ̑) knjiž. ovratni nakit z navadno bogato okrašenim sprednjim delom: verižice, ogrlice in koljeji ♪
  6.      kólje  -a s (ọ́) več kolov, koli: impregnirati, ostriti kolje; postavljati kolje k paradižnikom, v vinogradu; hrastovo, kostanjevo kolje; trtno, vinogradniško kolje ♪
  7.      kólk  in kôlk -a [prva oblika u̯k] m (ọ̑ ọ̄; ō ó) 1. stranski del medenice: operirati kolk / bolečine v kolku ♦ med. izpah kolka 2. redko grič, hrib: domačije, raztresene po kolkih in slemenih ♪
  8.      kolkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kolkovati: kolkovanje prošnje ♪
  9.      kolkováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) nalepiti kolek na dokument, prošnjo kot dokaz plačane pristojbine: pritožbe ni treba kolkovati kolkován -a -o: pravilno kolkovana prošnja ♪
  10.      kólmež  -a m (ọ̑) močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža ♪
  11.      kólo 1 -a s (ọ̑) 1. ljudski ples, pri katerem so plesalci drug zraven drugega, navadno v krogu: popoldne so zaplesali kolo / metliško kolo iz okolice Metlike; moravsko kolo iz Pomoravja / zaigrali so kolo skladbo za ta ples // tak ples sploh: gledati brigadirsko kolo 2. plesalci, razvrščeni pri tem plesu: kolo se je razklenilo, vilo; priključil se je kolu / zaplesali so v kolu ♪
  12.      kólo 2 -a s (ọ̑) šport., navadno s prilastkom del ligaškega tekmovanja ali turnirja, v katerem igrajo nasprotniki po vnaprej določenem razporedu, navadno isti dan: odigrali so osem kol; po četrtem kolu vodi lanski prvak; rezultati zadnjega kola / prvenstveno kolo ♦ igr. kolo športne napovedi igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega prvenstvenega kola ♪
  13.      koló  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo // taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkoriščajo vodno energijo za pogon mlina 2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem // v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa 3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj 4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo 5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira ● ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni ◊ etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element ♪
  14.      kolobár  -ja m (á) 1. geom. lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici: izračunati ploščino kolobarja; središče kolobarja / narisati kolobar 2. kar je po obliki podobno temu liku: risal je kroge in kolobarje / na vodni površini so nastajali kolobarji; luči so delale na stropu velike kolobarje / kolobar dima se je dvigal v zrak // s prilastkom kos, košček snovi, živila v taki obliki: kolobar klobase, limone / velik kolobar sira / pojedel je pet kolobarjev salame // v prislovni rabi izraža obstajanje, pojavljanje v taki obliki: vrv, zvita v kolobar / korenje, narezano na kolobarje / v gostih kolobarjih je puhal dim 3. agr. ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču: držati se kolobarja / glavni kolobar pri katerem so zajete za določeno pokrajino najpomembnejše, tipične kmetijske rastline; štiriletni, triletni kolobar pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih, treh letih ● ekspr. pred očmi se mu delajo kolobarji zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kolobarje; imela je kolobarje pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. otroci so sklenili kolobar okrog njega so ga obkrožili; ekspr. hiše se je ognil v velikem kolobarju zelo, na daleč; pred hišo je stal kolobar ljudi skupina ◊ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; astr. Saturnov kolobar telesa brez lastne svetlobe, razporejena v obliki kolobarja, ki krožijo okoli Saturna; mat. kolobar množica elementov z natančno določenimi lastnostmi; zool. kolobar člen ♪
  15.      kolobárček  -čka m (á) manjšalnica od kolobar: narisati kolobarček / na juhi so se naredili kolobarčki masti / zrezati čebulo na kolobarčke; dim se je v kolobarčkih dvigal iz pipe / kolobarčki klobase ♪
  16.      kolobáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot; krožiti: v zraku je kolobaril orel; mušice so kolobarile nad jezerom / deček je kolobaril z rokami krilil 2. ekspr. hoditi brez cilja, orientacije: kolobariti po gozdu; ure in ure je kolobaril v temi 3. redko nespretno, opotekaje se hoditi; kolovratiti: pijanec je kolobaril po cesti 4. agr. sistematično, v določenem zaporedju menjavati kmetijske rastline na določenem zemljišču: kmetje so le počasi začeli kolobariti / kolobariti z lucerno, peso ● ekspr. kolobaril je in kolobaril, dokler ni prišel s pravo besedo na dan veliko je govoril, preden je povedal to, kar je nameraval ♪
  17.      kolobárjast  -a -o prid. (á) podoben kolobarju: kolobarjasti gumbi / kolobarjast prerez ♦ astr. kolobarjasti sončni mrk mrk, pri katerem zakrije Luna osrednji del Sonca ♪
  18.      kolobárjenje  -a s (á) glagolnik od kolobariti: večurno kolobarjenje po gozdu ga je utrudilo / uvajati sodobno kolobarjenje; prednosti kolobarjenja / štiriletno, triletno kolobarjenje pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih, treh letih ♪
  19.      kolobócija  -e ž (ọ́) pog., ekspr. 1. zmešnjava, zmeda, nered: nastala je kolobocija; s tem je povzročil veliko kolobocijo / kolobocija prvih vojnih dni // neprijetnosti, težave: imeti kolobocije s čim; prireditev se je nadaljevala kljub vsem kolobocijam 2. kar je neurejeno, nesistematično: njegovo pripovedovanje je bilo prava kolobocija; te kolobocije ne bo nihče bral ♪
  20.      kolódij  -a m (ọ́) kem. raztopina nitrata celuloze v zmesi alkohola in etra: uporaba kolodija v medicini in fotografiji ♪
  21.      kolodvór  tudi kolodvòr -óra m (ọ̑; ȍ ọ̑) osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki; železniška postaja: dobiva se pred kolodvorom; zgradili so nov kolodvor / biti v službi na kolodvoru // kraj, prostor, kjer je taka zgradba: tujec je iskal kolodvor; v mestu je več kolodvorov / potniški, tovorni kolodvor ◊ etn. majka prišla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere ♪
  22.      kolodvórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kolodvor: kolodvorska čakalnica, restavracija; kolodvorska ura ♪
  23.      kolofón  -a m (ọ̑) tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu ♪
  24.      koloíd  -a m (ȋ) kem., min. naravna ali umetna snov v amorfni obliki, ki v raztopini ne prehaja skozi membrano: koagulacija koloidov / hidrofilni koloidi ♪
  25.      koloíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koloid: koloidna raztopina; koloidno stanje / koloidni delci / koloidno zlato ♪

   22.776 22.801 22.826 22.851 22.876 22.901 22.926 22.951 22.976 23.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA