Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (22.226-22.250)



  1.      kepén  -a m (ẹ̑) star. podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; hermelin: ujeti kepena // krzno te živali: ovratnik iz kepenov
  2.      képer  -pra m (ẹ́) tekst. vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkati v kepru // bombažna, svilena, volnena tkanina v tej vezavi: hlače iz rjavega kepra; keper za obleko, podlogo; neskl. pril.: keper trak
  3.      képica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od kepa: metati kepice; kepica snega / svinčena kepica; kepice premoga / moka je bila v kepicah
  4.      képrast  -a -o prid. (ẹ́) tekst. keprov: tkanine v keprasti vezavi so mehkejše
  5.      képrov  -a -o prid. (ẹ́) tekst., navadno v zvezi keprova vezava vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkanine v keprovi vezavi
  6.      ker  vez., v vzročnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: ker resnice ni smel povedati, je rajši molčal; ker ga je doma zeblo, je šel v kavarno; nanj sem se obrnil zato, ker vem, da je pošten / zdelo se jima je zelo zabavno, ker sta ušla od doma da // ekspr., raba narašča za vzročno pojasnjevanje prej povedanega: skrb je odveč, ker delavci so zanesljivi kajti, zakaj, saj
  7.      kerámičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na keramike ali keramiko: keramični delavci; keramična industrija / keramična barva; (keramične) ploščice / keramični predmeti keramika
  8.      kerámika  -e ž (á) izdelki iz žgane gline: izdeluje keramiko; fina, groba keramika; keramika, okrašena z rastlinskimi motivi; grafike in keramike / dekorativna keramika ♦ um. dipilonska keramika z geometrično stiliziranimi liki // izdelovanje takih izdelkov: ukvarja se s keramiko
  9.      keratín  -a m () biol., kem. beljakovinska snov, glavni sestavni del las, nohtov, rogov
  10.      kêrija  -e ž (é) vrtn. okrasni grm z zlato rumenimi cveti, Kerria japonica
  11.      kêrub  -a m () rel. angel, za stopnjo nižji od serafa: zbori kerubov in serafov; pren., ekspr. ni se mogel nagledati tega svojega keruba
  12.      kerubín  -a m () rel. kerub: kerubini in serafini
  13.      kerubínski  -a -o () pridevnik od kerubin: kerubinske pesmi
  14.      kêrubov  -a -o () pridevnik od kerub: kerubov meč
  15.      kès  -a tudi -à [kǝs] m (ǝ̏ ǝ̄, ) knjiž. kesanje: prevzel ga je kes; globok kes / v srcu ni čutila kesa
  16.      kesón  -a m (ọ̑) 1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov 2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona
  17.      kesónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na keson: oba opornika bi morali izdelati v kesonskem sistemu; kesonska gradnja / kesonski delavec ♦ med. kesonska bolezen bolezen zaradi prehitrega prehoda z velikega pritiska na navadnega
  18.      késteljski  tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji
  19.      kêš  -a m () žarg. gotovina: nimam keša, plačal bom s čekom
  20.      ketlaški  tudi kötlaški -a -o [két-] prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah
  21.      ketón  -a m (ọ̑) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola: aldehidi in ketoni
  22.      kévder  -dra m (ẹ́) nižje pog. klet: šla je v kevder po jabolka / vinski kevder
  23.      kévdrc  -a m (ẹ̑) nižje pog. klet: vrata kevdrca
  24.      ki  zaim., v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v nepredložni rabi: to je (tisti) človek, ki me je rešil hude zadrege; drobna bitja, ki jih odkriva mikroskop; govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš / tako se bo zgodilo vsakemu, ki ji bo ugovarjal / ekspr. to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl / ekspr. ne pozabi name, ki te imam najrajši; elipt. molči, ki nič ne veš b) raba peša, v predložni rabi: dobil bo službo, ki se zanjo poteguje; prašne ulice, ki se je deček potepal po njih po katerih / zastar. govoriš s človekom, ki veš, da je podlež o katerem veš 2. raba narašča za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil delegat, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl in dečka podrl 3. star. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; ker: to imaš, ki si ji dajal potuho; sram naj te bo, ki nam kruh odjedaš ● star. ki so ga poznali, ga niso obsojali tisti, ki; nar. bedak, ki si! zelo si nespameten, neumen; nar. zagleda nekaj črnega, ki se plazi med zelenjem kar
  25.      kibernétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij

   22.101 22.126 22.151 22.176 22.201 22.226 22.251 22.276 22.301 22.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA