Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (22.051-22.075)



  1.      katalogizácija  -e ž (á) popisovanje (knjig, časopisov) za katalog: izboljšanje katalogizacije v knjižnicah / opravljati katalogizacijo / oddelek za katalogizacijo
  2.      katalogizátor  -ja m () kdor katalogizira: delovno mesto katalogizatorja v knjižnici ♦ biblio. knjižničar katalogizator
  3.      katalogizíranje  -a s () glagolnik od katalogizirati: problemi katalogiziranja
  4.      katalónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Katalonce ali Katalonijo: katalonski jezik / katalonska pokrajina
  5.      katalónščina  -e ž (ọ̑) katalonski jezik: zatiranje katalonščine / govoriti v katalonščini
  6.      katalóžen  -žna -o (ọ̑) pridevnik od katalog 3: kataložne cene knjig, znamk
  7.      katálpa  -e ž () vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides: beli cveti katalpe
  8.      katámaran  -a m () 1. zlasti v indijskem in južnoameriškem okolju splav iz dveh vzporednih, med seboj povezanih hlodov: uporabljati katamaran za prevažanje ob obali 2. navt. ladja ali čoln z dvema vzporednima, med seboj povezanima trupoma: velika stabilnost katamaranov / potniški katamaran
  9.      katánec  -nca m () bot., v zvezi rumeni katanec rastlina z rumenimi cveti v gostih socvetjih, Reseda lutea: zaprašeni šopi rumenega katanca
  10.      katapúlt  -a m () 1. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje zlasti kopij: metati s katapulti; katapulti in baliste 2. aer. naprava na ladji, ki da letalu pri vzletu potrebno hitrost: katapult potisne letalo; paluba s katapulti / parni katapult // priprava za urjenje letalcev, ki omogoča podobne pospeške, kot jih ima letalo: uporabljati za vajo katapulte
  11.      katapúlten  -tna -o prid. () nanašajoč se na katapult: katapultna krogla / katapultni sedež sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo
  12.      katapultírati  -am dov. in nedov. () aer. 1. s katapultom omogočiti vzlet: katapultirati letala 2. s posebno pripravo potisniti s sedežem vred iz letala, vesoljske ladje: katapultirati pilota; katapultirati se iz gorečega letala
  13.      katár  -ja m () vnetje sluznice, pri katerem se izloča sokrvca, sluz ali gnoj: dobiti, imeti katar / črevesni, očesni, želodčni katar ♦ med. bronhialni katar bronhitis
  14.      katarákt  -a m () geogr. brzica, zlasti večja: nilski katarakti
  15.      katarálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na katar: kataralni pojavi, znaki / kataralno obolenje dihalnih organov / kronično kataralno vnetje
  16.      katárec  -rca m () zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte v južni Franciji in severni Italiji: katarci in patareni
  17.      katárza  -e ž () knjiž. moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev, (moralno) očiščenje: doseči katarzo s trpljenjem; smrt moža povzroči njeno katarzo; njegovi spomini so obračun s samim seboj in njegova katarza / čustvena, duhovna, moralna katarza ♦ filoz. katarza po Aristotelu moralna sprostitev ob umetniškem delu, zlasti ob tragediji in glasbi
  18.      katáster  -tra m (á) uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo: izdelati, napraviti kataster; meriti zemljišča za kataster / odmeriti davek na osnovi katastra / zemljiški kataster / pog. iti na kataster v katastrski urad // s prilastkom uradni popis določene stvari, objektov na določenem območju in načrt njihove razporeditve: gozdni, vodni kataster; kataster cest, lovišč / kataster davčnih zavezancev uradni seznam, popisjur. davčni kataster trajnejši seznam vsega, kar je potrebno za ugotovitev davčnih zavezancev in davčne osnove; zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije
  19.      katastrófa  -e ž (ọ̑) 1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa razdejanje, uničenje, ki bi ga povzročila uporaba atomskih bomb; vesoljske katastrofe dogodki, ki povzročijo velike spremembe v vesolju / naravna katastrofa 2. nav. ekspr. zelo hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, nesreča: katastrofe so ga utrdile; doživljati same katastrofe; vojna in druge katastrofe / kakšen popravni izpit še ni taka katastrofa / publ. aprilska katastrofa kapitulacija stare Jugoslavije ob fašističnenn napadu 3. nav. ekspr. uničenje, propad: katastrofa se bliža, prihaja; izdajalci so pehali državo v katastrofo; podjetje je pred katastrofo; naselitev krapa v teh vodah je povzročila ribjo katastrofo; katastrofa družine / napovedovati politično, socialno katastrofo prevrat // ekspr. prenehanje življenja, smrt: zdravnik se boji, da bo nastopila katastrofa; zdravila so preprečila katastrofo ◊ geol. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju; lit. razplet s tragičnim koncem
  20.      katastrofálen  -lna -o prid. () 1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija // nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota / katastrofalno spoznanje / katastrofalen dvig cen zelo velik 2. ekspr. zelo slab, neugoden: katastrofalen potek bitke; preteklo leto je bilo v gospodarstvu naravnost katastrofalno / našli so ga v katastrofalnem stanju / katastrofalne posledice // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: doživeti katastrofalen polom, poraz katastrofálno prisl.: izguba popularnosti se je katastrofalno pokazala pri volitvah; domačini so goste katastrofalno premagali; sam.: vsak dan se zgodi kaj katastrofalnega
  21.      katastrófičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na katastrofo: katastrofične dobe v zgodovini zemlje / katastrofična rešitev njegovega notranjega problema / katastrofična dokumentacija
  22.      katástrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kataster: katastrski podatki; katastrska meja / katastrska imena zemljišč / katastrsko merjenje / katastrski urad urad, ki vodi (zemljiški) kataster po katastrskih občinah in obračunava katastrski dohodek; katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območjafin. katastrski dohodek; katastrski donos; geod. katastrski načrt ali katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; kopija katastrskega načrta preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta
  23.      katéder  -dra m (ẹ́) 1. miza za učitelja v razredu: vstati izza katedra; iti h katedru; položiti zvezke na kateder; sesti za kateder; rjav kateder ∙ ekspr. o šolskih stvareh odločajo ljudje, ki še niso sedeli za katedrom poučevali // vzvišen prostor pred tablo s to mizo, oder: stopiti na kateder; nekateri učenci so bili vprašani na katedru, drugi v klopeh 2. redko govorniški oder, tribuna: ko je odhajal s katedra, so mu ploskali
  24.      kátedra  -e ž () 1. učno-znanstvena enota oddelka univerze, stolica: razpisati mesto asistenta pri katedri za splošno kemijo; katedra za slovenski jezik; predstojnik katedre / žarg. sestanek katedre učiteljskega zbora te enote // učiteljsko mesto na taki enoti: dali, poverili so mu katedro za matematiko 2. redko govorniški oder, tribuna: slišati žaljive besede s katedre
  25.      katedrála  -e ž () velika cerkvena stavba, navadno arhitektonsko pomembna: zidati katedralo; stara katedrala / mogočna gotska katedrala // knjiž. stolnica: maševati v katedrali

   21.926 21.951 21.976 22.001 22.026 22.051 22.076 22.101 22.126 22.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA