Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (22.026-22.050)


  1.      káščar  -ja m (ȃ) zgod., v fevdalizmu upravnik shrambe za naturalne dajatve podložnikov: kaščar in mestni sodnik ♪
  2.      kášelj  -šlja m (á) sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkom ♦ med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
  3.      kášen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kašo: kašni lonec ♦ agr. kašno žito žito, ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo ♪
  4.      kášica  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od kaša: skuhati kašico / drobna kašica ♪
  5.      kašíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kaširati: kaširanje lepenke / kaširanje slik / kaširanje rekvizitov ♪
  6.      kašírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. 1. prekrivati kaj s tanjšo plastjo papirja ali s folijo z lepljenjem; oblepljati, prelepljati: kaširati lepenko, platnice / kaširati z okrasnim papirjem // z lepilom pritrjevati na močnejšo podlago: kaširati lepak na lepenko; kaširati sliko, zemljevid 2. izdelovati, oblikovati kaj z lepljenjem plasti papirja na model: kaširati glavice lutk / kaširati rekvizite kašíran -a -o: kaširana lepenka; kaširana pločevina ♪
  7.      kašljáj  -a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: z nekaj kašljaji je spravil koščico iz grla ♪
  8.      kášljanje  -a s (ȃ) glagolnik od kašljati: kašljanje je motilo govornika; pomodreti od kašljanja; pritajeno kašljanje / kašljanje brzostrelk ♪
  9.      kášljati  -am nedov. (ȃ) 1. sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: zaradi dima je kašljala; utihnil je, dokler niso nehali kašljati; krčevito, pritajeno kašljati / otrok ne sme na igrišče, ker kašlja / iz zadrege se je prestopal in kašljal pokašljeval / pog. kašlja kri izkašljuje ∙ šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel kašljati in hropsti; črno žrelo topa je strašno kašljalo kašljáje: kašljaje se je oblačil kašljajóč -a -e: kašljajoči bolniki ♪
  10.      kašljàv  -áva -o in kášljav -a -o prid. (ȁ á; ā) ekspr. ki (pogosto) kašlja: kašljav bolnik; kašljav starček ♪
  11.      kašmír  -ja in -a tudi kášmir -ja in -a m (ȋ; ȃ) tekst. mehka tkanina iz dlak kašmirske koze: ruta iz dragocenega kašmirja // zelo mehka tkanina, navadno iz volne ali svile: izdelovati kašmir / obleka iz kašmirja ♪
  12.      kašmírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kašmir: kašmirska tkanina / kašmirska volna dlaka kašmirske koze ● kašmirska koza koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije ◊ tekst. kašmirski šal zelo mehek šal, sešit iz majhnih pletenih krpic iz kašmirske volne ♪
  13.      kášta  -e ž (ȃ) 1. star. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: peljati koga v kašto / izprazniti kašte 2. redko skladovnica (žaganega lesa), kopa: narediti kašto / zložiti deske v kašte 3. nar. obtežilni kamen (stiskalnice): Marsikje so plesali, ko so zmetali grozdje v naloženi koš in obesili kašto (I. Koprivec) ◊ grad. objekt, zložen navadno iz betonskih ali lesenih kosov in zapolnjen s kamenjem, zlasti za utrjevanje bregov ♪
  14.      kaštél  -a m (ẹ̑) navt. dvignjeni del prednjega dela premca s prostori za mornarje ali ladijske vrvi: streljati iz kaštela; biti na kaštelu, v kaštelu ♪
  15.      kátadiópter  -tra m (ȃ-ọ́) avt. svetlobni odbojnik ♪
  16.      katafálk  -a m (ȃ) oder, na katerega se položi krsta z mrličem ob pogrebnih svečanostih: prenesti krsto iz mrliške vežice na katafalk; govoriti ob katafalku / redko položiti pokojnika na katafalk v avli gledališča na mrtvaški oder ♦ rel. črno pregrnjen oder v cerkvi ob obredu za pokojnika ♪
  17.      kataklízma  -e ž (ȋ) knjiž. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju: uničenje vsega živega v strahotni kataklizmi; vesoljska kataklizma; izginotje Atlantide zaradi kataklizme na zemeljski skorji / ekspr. šele čez nekaj časa po kataklizmi se je prebivalstvo zavedelo nesreče po hudi katastrofi ♪
  18.      katakómbe  -kómb ž mn. (ọ̑) podzemeljski hodniki z grobovi zlasti prvih kristjanov: katakombe ležijo, se razprostirajo pod mestom; ogledati si rimske katakombe; zbiranje kristjanov v katakombah / ekspr. delavci so se razkropili po katakombah rudnika rovih, hodnikih; pren., pesn. romati po tihih katakombah srca ♪
  19.      kataléktičen  -čna -o prid. (ẹ́) lit., v zvezi katalektični verz verz z nepopolno zadnjo stopico ♪
  20.      katalénščica  -e ž (ẹ̑) nar. krizantema: Po zapuščenih vrtovih so vzcvetele katalenščice (M. Kranjec) ♪
  21.      katalepsíja  -e ž (ȋ) mišična otrdelost kot psihomotorno bolezensko znamenje: pojav katalepsije pri bolniku ♪
  22.      katalizátor  -ja m (ȃ) 1. kem. snov, ki spremeni hitrost kemične reakcije, ne da bi se pri tem spremenila ali postala sestavni del produkta reakcije: uporabljati za sintezo katalizator; pospešiti reakcijo s katalizatorjem / prisotnost katalizatorja ♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida 2. publ. pobudnik, usmerjevalec: omenjena ideja je bila katalizator, ob katerem so se združile različne skupine; čustveni katalizator / po revoluciji je bil delavski razred katalizator nove družbe ♪
  23.      katalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. spreminjati hitrost kemične reakcije: beljakovinske molekule katalizirajo kemične reakcije v organizmu ♪
  24.      katalóg  -a m (ọ̑) 1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki: izdelati, sestavljati katalog; poiskati signaturo knjige v katalogu; moderno urejeni katalogi; katalog knjižnice / prostori za katalog / žarg. iti v katalog v oddelek za katalogizacijo // s prilastkom seznam česa z določenimi podatki sploh: zvezdni katalog; katalog umetnin; katalog znamk; pren., publ. katalog človekovih pravic 2. publikacija s seznamom določenih del in nekaterimi podatki: galerijski katalog; katalog s predgovorom 3. seznam vsega blaga proizvodne ali trgovske organizacije, opremljen s podatki o kvaliteti, s ceno in sliko: katalogi in prospekti / naročiti blago po katalogu 4. zastar. dnevnik, redovalnica: odprl je katalog in začel spraševati ◊ biblio. abecedni katalog; avtorski katalog narejen po abecedi avtorjev; listkovni katalog; stvarni katalog narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; šol. katalog nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju ♪
  25.      katalógen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na katalog: katalogni listek / katalogni podatek / katalogni oddelek knjižnice ♪

   21.901 21.926 21.951 21.976 22.001 22.026 22.051 22.076 22.101 22.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA