Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (21.926-21.950)



  1.      karibú  -ja m () zool. severni jelen, ki živi v severnem delu Severne Amerike, Rangifer caribou: karibuji in moškatno govedo
  2.      kariêra  -e ž () nav. ekspr. (hitra) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: v tem poklicu se ji obeta kariera; zagotovljena ji je kariera tudi brez izobrazbe; s takšnim dejanjem si je samo pokvaril kariero / hitra kariera ∙ ekspr. narediti kariero uspeti // navadno s prilastkom delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje: začel je z advokatsko kariero; uspešna igralska kariera; za seboj ima razgibano politično, umetniško kariero; znanstvena kariera; dvomljiva kariera pevca / bil je še mlad in na začetku (svoje) kariere / kratkotrajna športna kariera
  3.      karieríst  -a m () slabš. kdor se bori, si prizadeva (samo) za hitro uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: politični karierist; karieristi in kruhoborci
  4.      karierístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na karieriste ali karierizem: narediti kaj iz karierističnih pobud / karieristični uradnik
  5.      karierízem  -zma m () slabš. boj, prizadevanje (samo) za hitro uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: karierizem in oportunizem
  6.      káries  -a m () med. kostna, zobna gniloba: preprečevanje kariesa; širjenje kariesa / kostni, zobni karies
  7.      karikatúra  -e ž () risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe, prikazanega dogodka: duhovita karikatura; karikatura znane osebnosti / risati karikature / ekspr. pri pisanju je zašel v karikaturo karikiranje // ekspr., navadno s prilastkom izmaličena, popačena podoba česa: to je le karikatura njegovih nazorov; karikatura resnice / pooseb. v romanu nastopajo bedne karikature
  8.      karikíranje  -a s () glagolnik od karikirati: bistvo satire je karikiranje; karikiranje učenjakarstva
  9.      karikírati  -am nedov. in dov. () nav. ekspr. smešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: karikira čustvenost njegovih pesmi / zlobno koga karikirati karikíran -a -o: karikiran lik učitelja; karikiran oris vzdušja
  10.      kariózen  -zna -o (ọ̑) pridevnik od karies: zdraviti kariozne zobe; kariozna kost
  11.      karíran  -a -o prid. () ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: kariran jopič; karirana obleka / karirano blago / karirani zvezek zvezek, ki ima pravokotno se križajoče črte / karirani vzorec
  12.      káritas  ž neskl. () 1. v krščanskem okolju dobrodelnost: karitas je v njihovi župniji zelo razvita / ustanoviti karitas 2. knjiž., redko ljubezen do sočloveka
  13.      karízma  tudi harízma -e ž () rel. nadnaravna sposobnost, dana posamezniku zlasti v korist drugih: imeti, prejeti karizmo / karizma zdravljenja
  14.      karizmátičen  tudi harizmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na karizmo: karizmatična oseba / karizmatični dar
  15.      karjóla  -e ž (ọ̑) nižje pog. samokolnica: voziti s karjolo
  16.      kàrkóli  čésarkóli in kàr kóli čésar kóli zaim. (-ọ̑ ẹ̑-ọ̑) izraža poljubno stvar, pojav: naj se zgodi karkoli, na vse sem pripravljen; nekaj človek mora imeti, karkoli; kadi pipo in razmišlja o čemerkoli / ekspr. fevdalni gospod nikoli ni mogel priznati, da ima karkoli skupnega s kmetom / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: nič se mu ni posrečilo, česarkoli se je lotil; karkoli sem rekel, vse je res; ekspr. oglasi se, kdorkoli in karkoli si
  17.      karlovárski  in kárlovarski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na Karlove Vare: karlovarske znamenitosti ♦ med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli
  18.      karmeličàn  in karmeličán -ána m ( á; ) rel. menih reda, imenovanega po gori Karmel
  19.      karmeličánka  -e ž () redovnica reda, imenovanega po gori Karmel
  20.      karmenáteljc  -a [tǝl] m () pog. kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti karmenateljce / svinjski, telečji karmenateljc / naročil je telečji karmenateljc in solato
  21.      karmín  -a m () 1. kem. rdeče barvilo iz košeniljke: uporabljati karmin za barvanje živil 2. knjiž. modrikasto rdeča barva: karmin njenih lic
  22.      karmínski  -a -o () pridevnik od karmin: karminska barva
  23.      karnalít  -a m () min. rudnina kalijev in magnezijev klorid z vodo
  24.      kárner  -ja m (á) knjiž. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kapelica je bila nekdaj karner bližnje cerkve
  25.      karnét  -a m (ẹ̑) avt. dokument za začasni uvoz vozila v tujo državo

   21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976 22.001 22.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA