Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (21.739-21.763)


  1.      kanádski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Kanado: kanadski gozdovi; kanadska jezera / kanadski balzam balzam, ki se pridobiva iz kanadske jelke; kanadska pšenica ◊ bot. kanadski topol; (kanadska) čuga; kanadska jelka; zool. kanadski bober ♪
  2.      kánafas  -a m (ȃ) tekst. trda bombažna ali lanena tkanina, zlasti za vmesno podlogo pri oblekah: všiti kanafas / krojaški kanafas ♪
  3.      kanál  -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine ♪
  4.      kanálček  -čka m (ȃ) manjšalnica od kanal: izkopati kanalček / odtočni kanalček / ribji plavalni mehur je z ozkim kanalčkom povezan s črevesom / ekspr. denar je odtekal po mnogih kanalčkih ♪
  5.      kanálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanal: kanalne cevi / kanalna črta / kanalni preklopnik ♪
  6.      kanalizácija  -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo ♪
  7.      kanalizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kanalizirati: pospešiti kanaliziranje novega naselja / kanaliziranje močvirja / kanaliziranje političnega pritiska ♪
  8.      kanálja  -e ž (á) 1. slabš. ničvreden človek, malopridnež: ta kanalja se sploh ni zmenil zame / kot psovka molči, kanalja 2. redko drhal, sodrga, svojat: kanalja se zbira po ulicah ♪
  9.      kanálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežje ♦ teh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro ♪
  10.      kanapé  -ja m (ẹ̑) fotelju podoben oblazinjen sedež za več oseb: leči, sesti, zlekniti se na kanape; salon s fotelji in kanapejem ◊ gastr. zelo majhna rezina opečenega obloženega kruha ♪
  11.      kanárček  -čka m (ȃ) manjša, navadno rumena ptica s kratkim kljunom: kletka z živo rumenim kanarčkom; poje kot kanarček ♪
  12.      kánava  -e ž (ȃ) tekst. vezava, ki daje tkanini luknjičav videz: tkati v kanavi // bombažna, lanena tkanina v tej vezavi: moder kostim iz kanave ♪
  13.      káncelj  -na tudi -clja [cǝl] m (á) nar. prižnica: pridigati s kanceljna ♪
  14.      káncer  -ja m (á) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: kancer in sarkom ♪
  15.      káncler  -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte ♪
  16.      kanclíja  -e ž (ȋ) nižje pog., nav. slabš. pisarna, urad: cel dan čepi v kancliji ♪
  17.      kanclíjski  -a -o prid. (ȋ) pog., nav. slabš. pisarniški, uradniški: kanclijski odnos do človeka; kanclijska miselnost / kanclijski papir ∙ pog. dolga leta je presedel za kanclijsko mizo delal kot uradnik ♪
  18.      kanclíjščina  -e ž (ȋ) pog., slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: boj proti kanclijščini ♪
  19.      kanclíst  -a m (ȋ) pog., nav. slabš. uradnik, uslužbenec: brezdušen, birokratski kanclist ♪
  20.      kancóna  -e ž (ọ̑) v italijanskem okolju popevka: pevec popularnih kancon ◊ lit. romanska lirska pesem v kiticah; muz. večglasna vokalna skladba lahkotnejšega značaja ♪
  21.      kánček  -čka m (ā) manjšalnica od kanec: kanček vina / kanček voska / v tej razlagi je kanček resnice / za kanček daljša obleka ♪
  22.      kándahar  -ja m (ȃ) šport. smuška vez, ki omogoča gibljivost pete v navpični smeri: smuči s kandaharjem; neskl. pril.: kandahar vez ♪
  23.      kandeláber  -bra m (á) 1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber // pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber 2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber ♪
  24.      kandidát  -a m (ȃ) 1. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo, naslov: prijavilo se je več kandidatov; kandidat za razpisano delovno mesto / opozicijski, poslanski, predsedniški kandidat / ekspr. sem kandidat za odhod bom odšel // kdor izpolnjuje pogoje za kaj, navadno za službo, naslov: predlagati kandidata; niso mogli dobiti primernega kandidata; kandidat za naslov svetovnega prvaka; kot kandidat bi prišel v poštev samo on / olimpijski kandidat športnik, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpiadi / ekspr. v takšnih pogojih je resen kandidat bolezni bo zbolel ♦ šah. mojstrski kandidat 2. kdor se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: vsi kandidati so opravili izpit; oceniti kandidata / izpitni kandidat ♪
  25.      kandidáten  -tna -o prid. (ȃ) navadno v zvezi kandidatna lista imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije: objaviti kandidatno listo ♪

   21.614 21.639 21.664 21.689 21.714 21.739 21.764 21.789 21.814 21.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA