Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (21.651-21.675)



  1.      kalkulíranje  -a s () glagolnik od kalkulirati: kalkuliranje stroškov / kalkuliranje dohodka gospodarskih organizacij
  2.      kalmúk  in kálmuk -a m (; ) tekst. debela flanela z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve: odeja iz kalmuka
  3.      kálo  -a m () zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo
  4.      kalòp  -ôpa m, mest. ed. tudi kalópu ( ó) pog. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: kalop je konja utrudil / pognati konja v kalop // ekspr., v prislovni rabi izraža veliko hitrost, naglico: zlezel je ven in (v) kalop na policijo
  5.      kalóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kalorije: kalorična jed; prehrana mora biti kalorična in hranilna / kalorična vrednost hrane vrednost hrane, merjena glede na energijo, potrebno za opravljanje bioloških funkcij in obstoj organizma / premog je zelo kaloričen ♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; teh. kalorična vrednost goriva kurilna vrednost goriva
  6.      kalóričnost  -i ž (ọ́) kalorična vrednost: skrbeti za zadostno kaloričnost prehrane; nizka kaloričnost ♦ teh. kaloričnost zemeljskega plina kurilnost
  7.      kalorifêr  -ja m () teh. električna priprava, iz katere piha topel zrak za ogrevanje prostorov: sobni kalorifer
  8.      kaloríja  -e ž () enota za merjenje toplote: dnevni obrok hrane znaša 2.400 kalorij / ta premog ima 4.500 kalorij / meriti v kalorijah ♦ fiz. mala kalorija; velika kalorija kilokalorija // ekspr. (kalorična) hrana: preveč kalorij si si naložil na krožnik
  9.      kaloriméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje toplote: poskus s kalorimetrom / vodni kalorimeter
  10.      kalóta  -e ž (ọ̑) 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom ◊ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod
  11.      kálpak  in kalpák -a m (; ā) 1. v tatarskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: kalpak iz ovčje kože 2. v nekaterih deželah, nekdaj okrašena kučma pri narodni noši ali uniformi: kalpak z orlovim peresom
  12.      kalumét  -a m (ẹ̑) knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru: prižgati kalumet
  13.      kalúp  -a m () 1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake ♦ teh. peščeni kalup 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu
  14.      kalúpar  -ja m () teh. delavec, ki izdeluje (livarske) kalupe: ročni kalupar / livar kalupar
  15.      kalupárna  -e ž () teh. delavnica, obrat za izdelovanje kalupov: strojna kaluparna
  16.      kalúpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na kalup: kalupni izdelek / kalupna umetnost
  17.      kálus  -a m () med. tkivo, ki se razvije na zlomljenem delu kosti: vezivni kalus // agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjeni ploskvi stebla ali veje
  18.      kalvíl  -a m () agr. zelo okusno belo, rumeno ali rdeče jabolko koničaste oblike
  19.      kalvínec  -nca m () pripadnik kalvinizma: nasprotja med kalvinci in cvinglijanci
  20.      kám  prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo ● ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove
  21.      kàm  prisl. () izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt. fant mora kam proč / mislili smo, da si kam šel; pridelka je toliko, da ga ne bodo imeli kam spraviti ∙ ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam
  22.      kamambêrski  -a -o prid. () 1. gastr., v zvezi kamamberski sir mehki sir v obliki hlebčka s plesnijo na površini: fina aroma kamamberskega sira 2. agr., v zvezi kamamberska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju kamamberskega sira: bela, modra kamamberska plesen
  23.      kamaríla  -e ž () nav. slabš., navadno v monarhističnih državah skupina vplivnih oseb, ki zaradi lastnih koristi posega v odločanje vladarja ali vlade: spletke dvorne kamarile / kraljičina kamarila
  24.      kámba  -e ž () ukrivljena lesena palica pri jarmu, ki objame vpreženi živali vrat od spodaj: vstaviti kambo v jarem
  25.      kámbij  -a m (á) bot. tkivo, ki proizvaja celice za prevajanje vode in hranilnih snovi: delitev celic v kambiju / žilni kambij

   21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651 21.676 21.701 21.726 21.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA