Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (21.439-21.463)


  1.      júrjevski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na jurjevanje: jurjevski obhod / jurjevske pesmi ● nar. jurjevska nedelja v krščanskem okolju nedelja po prazniku sv. Jurija 24. aprila ♪
  2.      júrski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na juro: jurske kamnine / jurski skladi / jurska doba jura ♪
  3.      jús  -a m (ȗ) veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto ♪
  4.      justiciár  -ja m (á) zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle: sprejeti v službo justiciarja ♪
  5.      justíčen  -čna -o prid. (ȋ) knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota ♪
  6.      justifikácija  -e ž (á) knjiž. izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: opraviti justifikacijo; justifikacija organizatorjev odpora; opis justifikacije ♪
  7.      justíranje  -a s (ȋ) glagolnik od justirati: justiranje žarnice pri projektorju ♪
  8.      júšen  -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na juho: pomiti jušni lonec / jušni koncentrat; jušna kocka; jušna zelenjava ♦ gastr. jušni vložek kar se že pripravljeno dá v juho; jušna zakuha ♪
  9.      júta  -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute; predilnica za juto / gojiti juto jutovec // pog. jutovina: kupiti dva metra jute ♪
  10.      jútast  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na juto: jutasta preja, tkanina / jutasta vreča ♪
  11.      jutovína  -e ž (í) tkanina iz jute: vreče iz jutovine ♪
  12.      jútranjica  -e ž (ú) 1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam ◊ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih ♪
  13.      jútranjik  -a m (ú) 1. časopis, ki izhaja zjutraj: prebirati jutranjike 2. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov: jutranjik in večernik ♪
  14.      jútri  prisl. (ȗ) 1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo; jutri bo praznik; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih; odpeljem se jutri zjutraj; pog. jutri pišemo nalogo; počakajmo do jutri; od jutri naprej sem popoldne prost; pred jutri opoldne me ne bo nazaj; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden 2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili ● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. okrepitev delavskih svetov mora biti danes in jutri naša poglavitna naloga zmeraj; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri ♪
  15.      jutríti se  -ím se nedov. (ȋ í) brezoseb., knjiž. daniti se: nekoliko se je že jutrilo, ko so se vračali ♪
  16.      jútrnja  tudi jútrna -e ž (ú) nekdaj darilo, ki ga mož obljubi, dá ženi po poročni noči: dati jutrnjo; dati vinograd za jutrnjo ♪
  17.      jútrnjica  tudi jútrnica -e ž (ú) 1. redko zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: jutrnjica sveti 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjica: moliti jutrnjice ♪
  18.      jútrnjik  tudi jútrnik -a m (ú) 1. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov; jutranjik: ob določeni uri piha jutrnjik // zastar. vzhodni veter, vzhodnik: sever in jug, večernik in jutrnjik se borijo 2. zastar. časopis, ki izhaja zjutraj; jutranjik: brati jutrnjike ♪
  19.      jútro 1 -a s (ú) 1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli; jutro nastaja; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro; pričakovati jutro; bedeti do jutra; že od jutra ga boli glava; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; zaspal je šele proti jutru, redko na jutro, pod jutro; ob jasnih jutrih je že slana; v zgodnjem zimskem jutru; napadli so jih še pred jutrom; hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro / pesn. jutro se budi, drami; ekspr. jutro jo je zaščemelo v oči jutranja svetloba / knjiž., ekspr. peljati se v sivo jutro / drugo jutro je sklical posvet drugi dan zjutraj; neko jutro, tisto jutro je odšel; telovadi vsako jutro; vse jutro je bil nerazpoložen; nar. vstaja pozno v jutro zjutraj; ob jutrih, v jutrih je navadno megla; knjiž. bedeti do štirih v jutru zjutraj; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj; star. v nedeljo jutro zjutraj / kot pozdrav dobro jutro! // ekspr., s prilastkom obdobje nastajanja, začetek: jutro človeške kulture; jutro leta 2. zastar. vzhod: na jugu in jutru ● ekspr. lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro je šele začetek zakona; vstopil je brez dobrega jutra brez (jutranjega) pozdrava ◊ rel. zvoniti jutro zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih ♪
  20.      jútrov  -a -o prid. (ú) star. orientalski, vzhoden: jutrova pristanišča ∙ star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda ♪
  21.      júžen  -žna -o prid., júžnejši (ú) 1. nanašajoč se na jug: a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu; na južni strani obdaja državo morje na jugu / južni veter; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta / Južna Amerika b) potovanje po južnih deželah; značilnosti južnih mest / modro južno nebo; vroče južno sonce / južne rastline; južno sadje / južni temperament južnjaški c) južni prebivalec / južni Slovani 2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se 3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. južni pol; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni tečajnik; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0° C júžno prisl.: omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje; razprostira se južno od Save / v povedni rabi danes je južno ♪
  22.      júžina  -e ž (ú) 1. nar. kosilo: kuhati južino; prinesti južino na mizo / kupiti meso za južino / biti, ostati pri južini 2. nar. malica: nesti južino na travnik; dati delavcem zajtrk, južino in kosilo; vzeti kos kruha za južino / mala južina popoldanska malica ∙ nar., ekspr. pet takih ukrotim za malo južino zelo lahko, brez večjega truda premagam 3. zastar. hrana, jed: ptiči si iščejo južino 4. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima tanke kot suha južina ♦ zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea // slabš. zelo suh, slaboten človek: kaj bi se bal te suhe južine / kot psovka molči, ti suha južina ♪
  23.      južíšče  -a s (í) astr. točka na obzornici, ki leži nasproti severišču ♪
  24.      južnják  -a m (á) kdor živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: vročekrvni južnjaki; temen obraz južnjaka; južnjaki in severnjaki / v njem je nekaj južnjaka južnjaškega / ekspr. priseljevanje južnjakov prebivalcev južnih predelov kakega področja ♪
  25.      južnjákinja  -e ž (á) ženska, ki živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: temna polt južnjakinje; temperament južnjakinje / ekspr. poročil se je z južnjakinjo prebivalko južnih predelov kakega področja ♪

   21.314 21.339 21.364 21.389 21.414 21.439 21.464 21.489 21.514 21.539  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA