Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (21.351-21.375)


  1.      jòjhata  tudi jójhata medm. (ȍ; ọ̑) star. joj, jej: jojhata, gorje meni / jojhata, ura je že minila ♪
  2.      jojó  -ja m (ọ̑) igrača z dvema kolutoma na skupni osi, na kateri se odvija ali navija vrvica: balončki in jojoji ♪
  3.      jók  -a m (ọ̑) 1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino; premagovati, knjiž. dušiti jok; histeričen, pretresljiv, pridušen jok; ekspr. krčevit jok; ganil ga je jok otrok; od joka pordele oči / držati se na jok; zaradi graje mu je šlo na jok; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok; spraviti ljudi v jok; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje ∙ ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost // glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi; sobo je napolnil glasen jok; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok 2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona ♪
  4.      jòk  medm. (ȍ) pog. izraža močno zavrnitev, zanikanje: jok, ta ali nobeden; jok, ne damo jih ♪
  5.      jokánje  tudi jókanje -a s (ȃ; ọ́) glagolnik od jokati: jokanje in kričanje otrok / jokanje vetra ♪
  6.      jókati  tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov., jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) (ọ́ á ọ́) 1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka ∙ ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo // ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja 2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem 3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje jokáje: jokaje govoriti; jokaje je pritekel domov; pozdravil ga je, jokaje od veselja jokajóč -a -e: jokajoč ga je objela; jokajoč glas; jokajoči otroci; prisl.: jokajoče govoriti ♦ muz. jokajoče označba za izraz izvajanja lagrimoso; sam.: bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi ♪
  7.      jokàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske // ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu 2. ekspr. malodušen, črnogled, neodločen: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič // pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem jokávo prisl.: jokavo govoriti, tožiti ♪
  8.      jokávka  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: dečki se niso hoteli igrati z jokavkami ♪
  9.      jókcati  -am in jókcati se -am se nedov. (ọ̑) otr. jokati: zdaj jokca, zdaj se smejčka; ne jokcaj, fantek / ekspr. nikogar nima, ki bi jokcal za njo ♪
  10.      jóla  -e ž (ọ̑) navt. 1. dvojamborna jadrnica z glavnim jadrom, več pomožnimi jadri in krmilom pred zadnjim jadrom: jola in kuter 2. lahka enojamborna jadrnica z enim ali dvema jadroma: jole drsijo po vodi ♦ šport. olimpijska jola starejša enosedežna jadrnica z enim jadrom ♪
  11.      jónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje ♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; muz. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih ♪
  12.      jópa  -e ž (ọ́) vrhnje oblačilo, zlasti žensko, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: suknena jopa; jopa z nabranimi rokavi; krilo in jopa / moški z jopami na ramenih jopiči, suknjiči / kopalna jopa ki se uporablja za na plažo, navadno iz frotirja // pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja, zlasti večje: plesti jopo; obleči srajco in jopo / oblači jopo vrh jope ♪
  13.      jópica  -e ž (ọ̑) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom // žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico ♪
  14.      jópič  -a m (ọ̑) vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa: modri delavski jopiči; jopič iz irhovine; jopič na zadrgo / domači jopič iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju; prisilni jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; rešilni jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo; vetrni jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom // redko suknjič: kupiti blago za hlače in jopič ♪
  15.      jóta  -e ž (ọ̑) jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem: naročiti joto in jabolčni zavitek ♪
  16.      jotácija  -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j: jotacija in palatalizacija ♪
  17.      jotíranje  -a s (ȋ) lingv. spreminjanje soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j ♪
  18.      jour fixe  jour fixa [žúr fíks] m (ȗ-ȋ) v meščanskem okolju družabni sestanek ob določenih, stalnih dnevih: imeti jour fixe v kavarni ♪
  19.      jožefínec  -nca m (ȋ) pristaš jožefinizma: janzenisti in jožefinci ♪
  20.      jožefínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avstrijskega cesarja Jožefa II. ali jožefinizem: jožefinski duh; terezijanska in jožefinska doba; jožefinske reforme ♦ zgod. jožefinski kataster kataster, narejen v času vladanja Jožefa II. ♪
  21.      jožefínstvo  -a s (ȋ) redko jožefinizem: janzenizem in jožefinstvo ♪
  22.      jóžefovo  -ega s (ọ̑) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jožefa 19. marca: bilo je na jožefovo ♪
  23.      jubiléj  -a m (ẹ̄) važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove: praznovati, proslavljati jubilej; čestitati za jubilej, ob jubileju; publ. delovni, umetniški, življenjski jubilej / vznes. očetu za osemdeseti jubilej poklanjamo naslednjo pesem osemdesetletnico / redko jubilej ob tridesetletnici njegovega dela praznovanje jubileja ♪
  24.      jubiléjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jubilej: jubilejni koncert; jubilejna predstava; letošnja prireditev v Planici je bila jubilejna / jubilejni letnik revije; jubilejna proslava ♪
  25.      júd  -a m, im. mn. júdje in júdi (ȗ ú) 1. pripadnik judovske vere: judje in katoličani 2. stiskač, oderuh: nikar si ne izposojaj pri tem judu 3. nar., v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen ♪

   21.226 21.251 21.276 21.301 21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA