Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (20.314-20.338)


  1.      izmodrováti  -újem tudi zmodrováti -újem dov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. z modrovanjem, razmišljanjem priti do česa: modroval je, izmodroval pa ni ničesar / iron. poglejte, kaj so izmodrovali naši teoretiki / bomo že kaj izmodrovali, da bo prav si bomo že kaj izmislili ∙ star. marsikako so izmodrovali o letini rekli, povedali 2. zastar. izmodriti: izkušnje so ga izmodrovale; ljudje se nočejo izmodrovati ♪
  2.      izmoledováti  -újem in izmolédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑) ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: pri kmetih so izmoledovali nekaj živeža / končno je izmoledovala, da je smela v kino ♪
  3.      izmolíti  -mólim dov. (ȋ ọ́) rel. z molitvijo priti do česa: izmoliti srečo, zdravje; izmolila je, da se je sin spreobrnil; cele noči je premolil, a miru si ni izmolil izmolíti se ekspr. z molitvijo se utruditi, izčrpati: molila je tako dolgo, da bi se skoraj izmolila / izmolila si je dušo; prim. zmoliti ♪
  4.      izmólsti  -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 1. agr. popolnoma, do konca pomolsti: izmolsti kravo / izmolsti mleko 2. slabš. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: zadnji dinar je izmolzel iz njega; vse mu bodo izmolzli 3. star. izčrpati, oslabiti: nekatere rastline izmolzejo zemljo izmólzen -a -o: izmolzena krava ♪
  5.      izmotávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izmotavati: izmotavanje otroka iz povojev / povedati kaj brez izmotavanja ♪
  6.      izmózgati  -am dov. (ọ̑) ekspr. 1. izčrpati, oslabiti: neprestano delo jo je izmozgalo; razvratno življenje mu je izmozgalo moči / izmozgati zemljo 2. izrabiti, izkoristiti: tak oderuh te bo že izmozgal 3. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: bo že izmozgal denar iz vas izmózgan -a -o: izmozgan obraz; bil je ves izmozgan; od vojne izmozgana dežela ♪
  7.      izmozgávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izmozgavati: nečloveško izmozgavanje delavcev ♪
  8.      izmŕtje  -a s (ȓ) zastar. izumrtje: ljudje so bili obsojeni na izmrtje ♪
  9.      izmúčenost  tudi zmúčenost -i ž (ȗ) stanje izmučenega človeka: polastila se ga je silna izmučenost; od izmučenosti ni mogel zaspati; živčna izmučenost ♪
  10.      izmúčiti  -im tudi zmúčiti -im dov. (ú ȗ) povzročiti, da kdo izgubi življenjske, duševne moči: kašelj bolnika izmuči; z zasliševanjem so jo tako izmučili, da je omedlela; ekspr. izmučiti koga do smrti; na potovanju se je izmučil; duševno, telesno se izmučiti izmúčen tudi zmúčen -a -o: izmučen človek; izmučen obraz; izmučen od vročine; na smrt izmučen ♪
  11.      izmúzati se  -am se dov. (ū) star. naskrivaj, neopazno oditi; izmuzniti se: izmuzati se iz hiše, skozi luknjo; prihuljeno se je izmuzal na dvorišče ♪
  12.      izmuzávati se  -am se nedov. (ȃ) ekspr., redko 1. izogibati se: izmuzavati se napadalcem / izmuzavati se delu 2. izgovarjati se: izmuzaval se je, da tam nima kaj delati ♪
  13.      iznad  tudi znad predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja nad čim: sonce prisije iznad gore; iznad streh se suka dim / vzdigniti glavo iznad knjige / hrast se dviga iznad smrečja // knjiž., redko za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik; nad: gamsi se pasejo iznad pečine 2. publ. za izražanje presežene mere; nad, čez: temperatura iznad sto stopinj ♪
  14.      iznájdba  -e ž (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: industrija s pridom izkorišča nove iznajdbe; odkupiti, patentirati iznajdbo; ekspr. epohalna, imenitna iznajdba / porcelan je kitajska iznajdba // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: iznajdba atomskega orožja, pisalnega stroja; iznajdba tiska ● ekspr. ta igra je prava hudičeva iznajdba je zelo nevarna, škodljiva ◊ lit. iznajdba snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje ♪
  15.      iznajdévanje  -a s (ẹ́) knjiž. izmišljanje, izmišljevanje: iznajdevanje fabulističnih zapletov / iznajdevanje lastne življenjske poti ♪
  16.      iznajdítelj  -a m (ȋ) kdor kaj iznajde: to je delo genialnega iznajditelja; iznajditelj parnega stroja ♪
  17.      iznájti  -nájdem dov., iznášel iznášla (á) 1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: iznajti orodje, stroj; iznajti možnost konzerviranja hrane; iznajti nove načine dela ∙ slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister 2. knjiž., redko z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: po globokem premišljevanju je iznašel zagovor / kaj ste iznašli, da bi me ranili // zastar. ugotoviti, spoznati: čez čas boš že iznašel, da ta človek ni bister iznájden -a -o: spomeniki iz časov, ko še ni bil iznajden tisk; prim. znajti se ♪
  18.      iznakáziti  -im tudi iznakazíti -ím tudi znakáziti -im tudi znakazíti -ím dov., iznakázil tudi znakázil (ā ȃ; ȋ í) spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je zelo iznakazila; v pretepu so mu iznakazili obraz; brezoseb. tako ga je iznakazilo, da ga je neprijetno pogledati // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: iznakaziti smisel umetniškega dela; stvar se je iznakazila iznakážen -a -o tudi iznakažèn -êna -o tudi znakážen -a -o tudi znakažèn -êna -o: iznakažen obraz; od dela iznakaženi prsti; iznakažene besede; iznakažena podoba resničnosti ♪
  19.      iznakáženje  tudi iznakažênje tudi znakáženje tudi znakažênje -a s (ȃ; é) glagolnik od iznakaziti: iznakaženje obraza / iznakaženje duševnosti ♪
  20.      iznakáženost  tudi iznakažênost tudi znakáženost tudi znakažênost -i ž (ȃ; é) lastnost, značilnost iznakaženega: telesna iznakaženost; iznakaženost obraza, ustnic / moralna iznakaženost; iznakaženost družbenih odnosov ♪
  21.      iznášanje  -a s (ȃ) glagolnik od iznašati: iznašanje pohištva iz goreče hiše / iznašanje predlogov ♪
  22.      iznášati  -am nedov. (ȃ) 1. redko z nošenjem spravljati iz česa: iznašati obleko na zrak; iznašati valuto iz države 2. žarg., polit. odkrivati, prikazovati: ne iznašaj njenih napak; takih stvari ne iznašaj na sestanku 3. pisar., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: iznašati pomisleke; iznašati predloge predlagati; iznašati pritožbe pritoževati se; prim. znašati ♪
  23.      iznemôči  -mórem tudi znemôči -mórem dov., iznemógel iznemôgla tudi znemógel znemôgla (ó ọ́) knjiž. obnemoči: iznemoči zaradi bolezni; v internaciji je povsem iznemogel iznemógel -môgla in -mógla -o tudi znemógel -môgla in -mógla -o: od dolge poti so bili lačni in iznemogli onemogli / iznemoglo upanje ♪
  24.      iznenáden  -dna -o prid. (ȃ) knjiž., redko nepričakovan, nenaden: iznenaden napad; zavarovati zemljo pred iznenadnimi poplavami ♪
  25.      iznenádenost  -i ž (ȃ) knjiž., redko presenečenje: od iznenadenosti ni vedela, kaj naj reče ♪

   20.189 20.214 20.239 20.264 20.289 20.314 20.339 20.364 20.389 20.414  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA