Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (19.939-19.963) 
- izbíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izbor, izbiro: izbirni kriterij; izbirna možnost / izbirna komisija ◊ šah., šport. izbirni turnir; izbirno tekmovanje tekmovanje, na katerem se na podlagi rezultatov določijo tekmovalci za nadaljnje tekmovanje; šol. izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; izbirna šola neobvezna šola, za katero so potrebne določene sposobnosti ♪
- izbiseríti -ím in zbiseríti -ím dov. (ȋ í) knjiž. narediti kaj podobno biseru: sončni žarki so izbiserili roso na vrtnicah / pomagala mu je, da se je njegov sen izbiseril v resničnost ♪
- izbíti -bíjem dov., izbìl (í ȋ) 1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala // s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko ∙ ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti ♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone 2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi
revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati // s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost 3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čimveč dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon 4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini izbít -a -o: izbiti elektroni; izbiti zobje; prim. zbiti ♪
- izblebetáti -ám in -éčem tudi zblebetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) slabš. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izblebeta; izblebetal je, odkod so dobili orožje; izblebetal se je svojemu tovarišu / v opravičilo je izblebetal nekaj besed rekel, povedal ♪
- izbóčiti -im tudi zbóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka je izbočila hrbet; izbočiti prsi / izbočiti pločevino; dno posode se je izbočilo; stena se je močno izbočila ◊ les. les se izboči spremeni pravilno obliko v prečni ravnini izbóčen tudi zbóčen -a -o: izbočen hrbet; izbočena ploskev ♦ geom. izbočeni kot kot, večji od 180° in manjši od 360°; prim. izbokel ♪
- izbojevánje -a s (ȃ) glagolnik od izbojevati: izbojevanje svobode, zmage ♪
- izbojeváti -újem dov. (á ȗ) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: izbojevati svobodo, zmago; izbojevati si mir z orožjem / knjiž., z notranjim predmetom izbojevati boj 2. s prizadevanjem priti do česa: izbojevati pravico; izbojeval mu je vstop v višje kroge izbojeván -a -o: izbojevana enakopravnost ♪
- izbókel -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: izbokla ploskev, stena; izboklo dno / izbokle oči izbuljene ♦ geom. izbokli kot izbočeni kot; prim. izbočiti ♪
- izboklína tudi zboklína -e ž (í) kar je na ravni površini navzgor, navzven ukrivljeno: izboklina kosti; izboklina na hrbtu; izbokline na zidu; pločevina z izboklinami; vbokline in izbokline / zaradi izboklin na cesti je potrebna previdna vožnja / izboklina čela izbočenost, izboklost ♦ tisk. tisk z izbokline tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; visoki tisk ♪
- izbóljšanje tudi zbóljšanje -a s (ọ̑) glagolnik od izboljšati: izboljšanje higienskih razmer / izboljšanje vremena / izboljšanje hrane z dodatki; izboljšanje zemljišč z namakanjem / kolektivno delo je vplivalo na izboljšanje otrokovega značaja / izboljšanje plače ♪
- izbóljšati -am in zbóljšati -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kaj postane boljše: izboljšati cesto / izboljšati organizacijo dela; delovne, življenjske razmere so se izboljšale; izboljšati si gmotni položaj / vreme se bo izboljšalo / bolezen se je izboljšala 2. z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: izboljšati jed z dodatki / izboljšati kakovost izdelkov / izboljšati zemljišče z namakanjem, osuševanjem / izboljšati pisalni stroj izpopolniti // povzročiti, da kdo pridobi pozitivne lastnosti: nova družba ga je izboljšala / kolektivno delo je izboljšalo otrokov značaj 3. (količinsko) povečati: v tovarni so izboljšali proizvodnost za deset odstotkov; plače so se izboljšale ◊ šol. izboljšati učni uspeh doseči boljše ocene; šport. izboljšati čas
preseči zadnji, najboljši rezultat pri hitrostnem športu; izboljšati rekord preseči dosedanji rekord izbóljšan in zbóljšan -a -o: izboljšani odnosi; izboljšana metoda zdravljenja ♪
- izboljšáva tudi zboljšáva -e ž (ȃ) glagolnik od izboljšati: izboljšava delovnih razmer; izboljšava telefonskih zvez // kar je izboljšano: potrebne so še majhne izboljšave teksta / tehnične izboljšave pri strojih ◊ agr. izboljšava tal, zemlje povečanje rodovitnosti s tehničnimi postopki, z biološkimi, kemičnimi sredstvi ♪
- izbóljšek -ška m (ọ̑) 1. redko izboljšava: tehnični izboljšek 2. star. priboljšek: z izboljški ga je pridobila ♪
- izboljševálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izboljšuje: izboljševalna naprava; izboljševalna dela / izboljševalni predlogi ♪
- izboljševánje in zboljševánje -a s (ȃ) glagolnik od izboljševati: izboljševanje cest / izboljševanje delovnih razmer / izboljševanje kakovosti / izboljševanje standarda ♪
- izboljševáti -újem tudi zboljševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da kaj postane boljše: izboljševati ceste / izboljševati gmotni položaj; razmere se izboljšujejo / vreme se izboljšuje 2. z dodajanjem česa povzročati, da se poveča kakovost: izboljševati jed z dodatki / izboljševati zemljo z gnojili, zemljišča z osuševanjem / izboljševati konstrukcijo avtomobilov izpopolnjevati 3. (količinsko) večati: uredništvo iz leta v leto izboljšuje izbor knjig; plače se izboljšujejo ♪
- izbòr -ôra m (ȍ ó) 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: strožji izbor člankov je povečal kvaliteto lista; izbor kandidatov / izbor zakonskega tovariša izbira / star. dati, imeti na izbor na izbiro ∙ star. tu je blaga na izbor zelo veliko 2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: povečati izbor; izbor hrane se je razširil // nav. ekspr., z rodilnikom količina, množina sploh: tu je velik izbor alkoholnih pijač in sadnih sokov 3. kar je izbrano: velik izbor del za objavo; to je izbor iz sodobne poezije / prikazati avtorjeva dela v izboru ◊ biol. naravni izbor ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam ♪
- izbóren 1 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izbor: ustrezati izbornim pogojem / izborna komisija ♪
- izbôsti -bôdem dov., izbôdel in izbódel izbôdla, stil. izbòl izbôla (ó) 1. z vbodom, vbodljajem odstraniti kaj iz česa: izbosti trn iz kože / izbodli so mu oko iztaknili 2. z vbodi, vbodljaji izoblikovati kaj: izbosti vzorec na papirju ♪
- izbránec -nca m (á) nav. ekspr. kdor je izbran, določen za kaj: izbranci za kongres / romunska reprezentanca je premagala naše izbrance // nav. mn. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti: premiere so se udeležili le izbranci / pesniki, izbranci človeštva; ti ne spadaš med izbrance med elito / knjiž. izbranec njenega srca fant ∙ ekspr. le nekaj redkih izbrancev je bilo sposobnih za to ljudi, oseb ♪
- izbránka -e ž (á) ženska oblika od izbranec: bila je izbranka med desetimi / ona je tetina izbranka / knjiž. šel je na ples s svojo izbranko dekletom ◊ agr. rastlina, izbrana zaradi posebnih lastnosti za požlahtnitev rastlinske vrste ♪
- izbráti -bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é) 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje // določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo 2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol // odstraniti slabo zrnje, smeti
od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati izbrán -a -o 1. deležnik od izbrati: izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja ♦ zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja 2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani ♪
- izbrázdati -am tudi zbrázdati -am dov. (ā ȃ) knjiž. 1. redko narediti brazde, zorati: izbrazdati njivo 2. narediti brazdi podobne zareze: parnik je izbrazdal morje / čas je izbrazdal njen obraz izbrázdan tudi zbrázdan -a -o: izbrazdan obraz; izbrazdane planine; čelo, izbrazdano od skrbi; prim. zbrazdati ♪
- izbŕbati -am dov. (ȓ) izbezati, izbrskati: izbrbati kaj iz nosa // ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: komaj je izbrbala denar od njega ♪
- izbrbráti -ám tudi zbrbráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izbrbra / izbrbrati svoje misli // hitro, nerazločno reči, povedati: izbrbrati naučene stavke ♪
19.814 19.839 19.864 19.889 19.914 19.939 19.964 19.989 20.014 20.039