Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (19.764-19.788)


  1.      intervènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. pripadnik vojaških enot, ki izvajajo intervencijo: ruska revolucija se je končala z izgonom interventov ♪
  2.      intervjú  -ja m (ȗ) 1. javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja: prositi za kratek intervju; izjaviti kaj v intervjuju; športni, televizijski intervju; intervju za radio / igralec je dal intervju; imeti intervju z dopisnikom časopisa / napisati, sestaviti intervju za časopis ♦ ped. pedagoški intervju načrtno zasnovan, usmerjen intervju z določenim namenom 2. knjiž. zbiranje podatkov z ustnimi vprašanji in odgovori: sestaviti statistiko z intervjujem / metoda intervjuja ♪
  3.      intervjúvati  -am nedov. in dov. (ȗ) 1. zastavljati vprašanja pri intervjuju: časnikarji so o tem vprašanju že večkrat intervjuvali poslance; prosil je, da bi ga smel intervjuvati 2. knjiž. zbirati podatke z ustnimi vprašanji in odgovori: v zvezi z razpisom so intervjuvali več kandidatov; intervjuvati učence zaradi usmerjanja v poklice intervjúvan -a -o: bil je že večkrat intervjuvan ♪
  4.      intestáten  -tna -o prid. (ȃ) jur. ki deduje po zakonu, če umrli ni napravil oporoke, zakonit: intestatni dedič / intestatno dedovanje ♪
  5.      intímen  -mna -o prid., intímnejši (ȋ) 1. ki vsebuje, izraža odkritost, zaupanje, zaupen: intimni odnosi med ljudmi; imela sta intimen pogovor; družijo jih intimne vezi; potrebno bi bilo intimnejše sodelovanje / to so naši najintimnejši prijatelji največji, najboljši / darilo je preveč intimno 2. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje, notranji: rad se umika v svoj intimni svet; intimne sfere človekovega življenja / intimna bolečina globoka, skrita // ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: ta roman je pisateljevo najintimnejše delo / intimna lirika, umetnost 3. ki vzbuja občutek ugodja zaradi skladnega okolja in majhnih razsežnosti; prijeten, domač: intimen kotiček, prostor; majhna, intimna ulica / svetla, intimna barva ki prijetno učinkuje // ki je, poteka v zaključenem, navadno rodbinskem krogu ljudi: intimna slovesnost, večerja 4. nav. ekspr. ki je v ljubezenskem, spolnem odnosu: njen intimni prijatelj; več let sta bila intimna / ima intimno razmerje z njim 5. ki se nanaša na določene dele človeškega telesa: intimna garderoba; intimno perilo spodnje perilo intímno prisl.: intimno govoriti s kom; intimno proslavljati kaj; slika učinkuje zelo intimno; intimno povezani tovariši ♪
  6.      intimístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na intimo: intimistični pesniki / intimistična lirika ♪
  7.      intímnost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost intimnega, zaupnost: medsebojna človeška intimnost; intimnost pogovora / ta umetniška doba ni bila naklonjena lirični intimnosti / intimnost starinskih hiš in dvorišč 2. vedenje, ravnanje, ki izvira iz intimnega odnosa: od njega ni pričakoval kake intimnosti / nav. mn. pripovedovala mu je svoje intimnosti zaupne stvari o sebi / imel je intimnosti z njo spolne odnose ♪
  8.      íntimus  -a m (ȋ) knjiž. zaupen prijatelj, zaupnik: on je njegov intimus ♪
  9.      íntka  -e ž (ȋ) 1. zastar. modro barvilo iz indigovca; indigo: uvažajo intko in dišavne rastline 2. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele; modrilo, plavilo: dodati vodi za izplakovanje intko ♪
  10.      ìntoleránca  -e ž (ȉ-ȃ) 1. pomanjkanje strpnosti, razumevanja, nestrpnost: politična, verska intoleranca; intoleranca v znanosti 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: alkoholna intoleranca; intoleranca proti zdravilom, za zdravila ♪
  11.      ìntoleránten  -tna -o prid. (ȉ-ȃ) 1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen: intoleranten človek / politično intolerantno stališče 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodporen: intoleranten proti zdravilom, za zdravila ♪
  12.      ìntolerántnost  -i ž (ȉ-ȃ) 1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol ♪
  13.      intonácija  -e ž (á) 1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe: dati intonacijo / čista intonacija 2. lingv. tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov: razločevati intonacijo / akutirana ali rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; cirkumflektirana ali padajoča intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih 3. knjiž. poudarek, naglas: njegove pesmi imajo močno baladno intonacijo / recitirati s pretirano intonacijo poudarjanjem ♪
  14.      intonánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intonacija 1: intonančna nesoglasnost instrumentov; ritmične in intonančne vaje / intonančna piščalka intonánčno prisl.: orkester ni bil intonančno čist ♪
  15.      intraceluláren  -rna -o prid. (ȃ) biol. ki je, živi v celici: intracelularni parazit ♪
  16.      ìntransigénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv: biti intransigenten v svojih načelih / intransigentno stališče ♪
  17.      ìntranzitíven  -vna -o prid. (ȉ-ȋ) lingv. neprehoden: intranzitivni glagoli ♪
  18.      intrigánt  in intrigànt -ánta m (ā á; ȁ á) nav. slabš. kdor intrigira, spletkar: ta človek je velik intrigant; politični intriganti ♪
  19.      introdúkcija  -e ž (ú) 1. knjiž., redko uvod, uvajanje: prvi del pesnitve je nekaka introdukcija v dogodke epa ♦ muz. uvod, zlasti v prvi stavek instrumentalne skladbe, navadno v počasnem tempu 2. gozd., vrtn. uvedba, vnašanje nove drevesne, rastlinske vrste: introdukcija smreke in jelke v gozd ♪
  20.      intróitus  -a in -ta m (ọ̑) rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše, vstopni spev ♪
  21.      introspékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli, samoopazovanje: v obeh navedenih delih je pisateljevo izhodišče introspekcija; pesnikova lirska introspekcija; popolna introspekcija ♪
  22.      introspektíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na introspekcijo: introspektivna usmerjenost; introspektivno razčlenjevanje osebnosti / introspektiven človek / introspektivni roman ♦ psih. introspektivna psihologija introspektívno prisl.: introspektivno razčlenjevati ♪
  23.      introvertíran  -a -o prid. (ȋ) psih. usmerjen v svoj notranji svet: introvertirani in ekstravertirani tip človeka; introvertirana osebnost ♪
  24.      intrúzija  in intruzíja -e ž (ú; ȋ) geol. vdor magme v zemeljsko skorjo: obsežna intruzija // petr. kamnina, ki pri tem nastane, zaval ♪
  25.      intruzíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od intruzija: intruzivno delovanje ♪

   19.639 19.664 19.689 19.714 19.739 19.764 19.789 19.814 19.839 19.864  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA