Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (19.726-19.750)



  1.      ínterkonfesionálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na več veroizpovedi, ver, medverski: interkonfesionalni sestanki / interkonfesionalna šola
  2.      ínterkontinentálen  -lna -o prid. (-) medcelinski: interkontinentalni zračni prevoz; interkontinentalne proge / interkontinentalni stiki / interkontinentalna raketa
  3.      ínterlineáren  -rna -o prid. (-) knjiž., redko medvrsten: interlinearni pripisi
  4.      interlúdij  -a m (ú) muz. instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnem ali glasbenem odrskem delu: interludij pred zaključnim prizorom / med posameznimi spevi je improviziral na orglah kratke interludije // krajša instrumentalna skladba: interludij za orgle
  5.      intermédij  -a m (ẹ́) gled. kratko koreografsko, glasbeno, dramsko delo, vrinjeno v odrsko uprizoritev: plesni intermedij
  6.      intermézzo  -a [-edz-] m (ẹ̑) 1. muz. obsežnejši instrumentalni odlomek v operi: intermezzo med prvim in drugim dejanjem / instrumentalni intermezzo; pren. pisatelj se v delu osebno izpoveduje v številnih intermezzih // krajša instrumentalna skladba: klavirski intermezzo 2. navadno s prilastkom doba, navadno krajša, za katero je značilno drugačno stanje, kot je bilo prej ali kasneje: to je bil neorganski intermezzo v zgodovini slikarstva / intermezzo francoske okupacije; intermezzo nove romantike v pesnikovem delu / knjiž. to je bil mučen intermezzo pojav, dogodek
  7.      intermiténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko pretrgan, prekinjen, nepovezan: intermitentno delo ♦ geogr. intermitentni studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha oziroma oslabi, presihajoči studenec; med. intermitentna mrzlica mrzlica, pri kateri temperatura zelo niha
  8.      internacionála  -e ž () 1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strankzgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo 3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala katoliška cerkev, pristaši klerikalizma
  9.      internacionálec  -lca m () žarg. 1. internacionalist: gibanje internacionalcev 2. šport. tekmovalec, ki nastopa na mednarodnih tekmovanjih kot reprezentant svoje države; tekmovalec mednarodnega razreda: nogometni internacionalec
  10.      internacionálen  -lna -o prid. () mednaroden: internacionalni odnosi, stiki; internacionalna trgovina; internacionalno tržišče / internacionalna organizacija, zveza; internacionalne brigade v španski državljanski vojni / internacionalno tekmovanje ♦ jur. internacionalno pravo mednarodno pravo
  11.      internacionalíst  -a m () pristaš internacionalizma: bil je humanist in internacionalist; naloge internacionalistov / socialistični internacionalist
  12.      internacionalístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na internacionaliste ali internacionalizem: internacionalistične dolžnosti; internacionalistična pomoč, zavest 2. redko internacionalen, mednaroden: internacionalistični odnosi, stiki
  13.      internacionalizácija  -e ž (á) glagolnik od internacionalizirati: internacionalizacija problema / sporazum o internacionalizaciji mesta, ozemlja
  14.      internacionalízem  -zma m () 1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pravilno pojmovanje internacionalizma / proletarski internacionalizem ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel; socialistični internacionalizem ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih 2. redko mednarodnost: internacionalizem kulture ◊ lingv. beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih, mednarodni izraz
  15.      internacionalizírati  -am dov. in nedov. () 1. razširiti med več držav: internacionalizirati oboroženo intervencijo, vojno 2. po mednarodnem dogovoru dati kaj v uporabo, upravljanje več državam: internacionalizirati mesto, pristanišče 3. publ. napraviti, da se kaj obravnava, rešuje v mednarodnih komisijah, organizacijah: internacionalizirati problem narodnostnih manjšin internacionalizíran -a -o: internacionalizirana reka; internacionalizirano ozemlje
  16.      internacionálnost  -i ž () mednarodnost: internacionalnost umetnosti / internacionalnost ni v nasprotju z narodno zavednostjo
  17.      internát  -a m () ustanova, ki omogoča učencem bivanje in daje oskrbo, dom: šola ima tudi svoj internat; stanovati v internatu; upravnik internata / dijaški, študentski, vajenski internat
  18.      ínterogativen  in interogatíven -vna -o prid. (; ) lingv. vprašalen: interogativni zaimek
  19.      ínterparlamentáren  -rna -o prid. (-) nanašajoč se na več parlamentov: interparlamentarni stiki ♦ polit. Interparlamentarna unija mednarodna organizacija za sodelovanje med parlamenti posameznih držav in za posredovanje v mednarodnih sporih
  20.      interpelácija  -e ž (á) jur. zahteva skupine poslancev, delegatov v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: dati, vložiti interpelacijo; razpravljati o interpelaciji; interpelacija v zvezi z delovanjem javne administracije; pren. člani kolektiva so postavili upravi interpelacijo o delitvi dohodka
  21.      interpelánt  -a m (ā á) jur. kdor interpelira: interpelant se je zadovoljil s pojasnilom
  22.      interpelírati  -am dov. in nedov. () jur. zahtevati v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: pogosto interpelirati / poslanec je interpeliral predsednika zaradi nesprejetega sklepa; pren. uslužbenci podjetja so interpelirali delavski svet o delitvi dohodka
  23.      ínterplanetáren  -rna -o prid. (-) medplanetaren, medplaneten: interplanetarni prostor / interplanetarna postaja
  24.      Ínterpol  in ínterpol -a m () kratica mednarodna organizacija policije za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje nepolitičnih kaznivih dejanj: članice Interpola / pog. tega tihotapca išče tudi Interpol pripadniki Interpola
  25.      interpolácija  -e ž (á) 1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek: izločiti iz rokopisa interpolacije / številne interpolacije v romanu razbijajo strnjenost in preglednost; pren. interpolacija delovne prakse med študij navadno ni uspešna ♦ jur., zgod. namerna sprememba prvotnega zakonskega besedila z dodanim besedilom 2. mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearna, parabolična interpolacija

   19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 19.801 19.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA