Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (19.664-19.688)


  1.      inštalatêr  in instalatêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: poklicati inštalaterja; učiti se za inštalaterja / vodovodni inštalater ♪
  2.      inštalírati  -am in instalírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljati: inštalirati elektriko, plin, telefon, vodovod / inštalirati morajo še hladilnik in pralni stroj namestiti in priključiti 2. rel. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto, umestiti: novega kanonika je inštaliral škof 3. knjiž., ekspr. namestiti, nastaniti: gosta so inštalirali kar v dnevni sobi inštalíran in instalíran -a -o: plin je že inštaliran; za župnika je bil inštaliran pred enim mesecem; čete so inštalirane v majhnem, provincialnem mestu ♦ elektr. inštalirana moč imenska moč vseh generatorjev v elektrarni ♪
  3.      inštitút  tudi institút -a m (ȗ) navadno s prilastkom 1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje: inštitut je letos izdal več publikacij; akademijski, univerzitetni inštituti; vodja inštituta / geografski, narodopisni, nuklearni inštitut; inštitut za zgodovino delavskega gibanja / Inštitut za slovenski jezik SAZU // prostor ali stavba tega zavoda ali oddelka: tudi vse popoldneve dela v inštitutu 2. zavod ali ustanova za proučevanje in delovanje na kakem področju: kozmetični inštitut; inštitut za zunanjo trgovino // zavod ali ustanova za proučevanje določenih bolezni in zdravljenje bolnikov: onkološki inštitut; inštitut za pljučne bolezni 3. zastar. ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo; dom: stanuje v inštitutu / gojenci industrijskega inštituta ♪
  4.      inštitútski  tudi institútski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na inštitut: inštitutski prostori; inštitutska knjižnica / inštitutsko delo / inštitutska disciplina, oskrba domska ♪
  5.      inštruíranje  -a s (ȋ) glagolnik od inštruirati: preživljati se z inštruiranjem ♪
  6.      intabulácija  -e ž (á) jur. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin; vknjižba ♪
  7.      intárzija  -e ž (á) okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa: delati, vdelati intarzije; okrasiti z intarzijami; marmorne intarzije; intarzija iz ebenovine; omara z intarzijami // obrt. tehnika izdelovanja podob s takimi vložki ♪
  8.      intárzijski  -a -o (á) pridevnik od intarzija: intarzijska tehnika ♪
  9.      intarzíran  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima intarzijo: intarziran predalčnik; intarzirana mizica, skrinja ♪
  10.      integrácija  -e ž (á) povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje: težiti k integraciji; nekateri so se zavzemali za jezikovno in kulturno integracijo jugoslovanskih narodov; integracija evropskih držav v bloke / gospodarska integracija; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih / odločiti se za integracijo podjetij; integracija samostojnih obratov s tovarno združitev, spojitev ∙ publ. integracija priseljencev v družbeno življenje vključevanje ♦ ekon. horizontalna integracija integracija podjetij na isti proizvodni stopnji; vertikalna integracija integracija podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah; psih. integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto ♪
  11.      integracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na integracijo: integracijski načrt, proces / integracijske težnje / integracijska skupnost ♦ mat. integracijski interval interval, na katerem se računa določeni integral ♪
  12.      integrál  -a m (ȃ) 1. mat. funkcija, dobljena z integriranjem: računati integral; integral funkcije; meja integrala; znak integrala / določeni integral z določenima mejama; nedoločeni integral s spremenljivo zgornjo mejo 2. knjiž., redko celota, skupnost: portretno slikarstvo je z integralom vseh portretov dalo jasno podobo dobe ♪
  13.      integrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan; integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega / knjiž. integralna osebnost skladna, harmonična 2. v zvezi integralni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa, sestavni del: izobraževalne in raziskovalne ustanove so pomemben integralni del družbene kulture; kolonije so postale takrat integralni del državnega ozemlja ◊ ekon. integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; mat. integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; integralna enačba enačba, v kateri nastopajo integrali funkcije integrálno prisl.: integralno vključevati, vraščati ♪
  14.      integralízem  -zma m (ȋ) knjiž. težnja po združevanju, povezovanju: zagovorniki kulturnega integralizma ♪
  15.      integratíven  -vna -o prid. (ȋ) publ. združevalen, povezovalen: stanovanjska skupnost je integrativen vmesni člen med posamezniki in širšo skupnostjo / integrativni proces ♪
  16.      integrátor  -ja m (ȃ) teh. priprava za merjenje ploščin pod krivuljo: integrator in planimeter ♪
  17.      integríranje  -a s (ȋ) glagolnik od integrirati: integriranje družbenih funkcij / integriranje podjetij / integriranje in odvajanje funkcij ♪
  18.      integrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati ∙ publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo integríran -a -o: integrirana skupnost ♦ agr. integrirani sok kašasti sok ♪
  19.      intelektuálec  -lca m (ȃ) kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik: intelektualci so proti sklepu protestirali; sodelovanje intelektualcev in delavcev; pisatelji, umetniki in drugi intelektualci ♪
  20.      intelektuálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor; intelektualni razvoj; intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo // nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elita intelektuálno prisl.: začel je intelektualno propadati; intelektualno skovana prispodoba ♪
  21.      intelektualístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar // nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično intelektualístično prisl.: intelektualistično obarvana romantika ♪
  22.      intelektualizácija  -e ž (á) glagolnik od intelektualizirati: intelektualizacija umetniškega dela / intelektualizacija človeka ♪
  23.      intelektualízem  -zma m (ȋ) knjiž. uveljavljanje, poudarjanje uma, razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni, razumskost: v pesnikovi zbirki se očitno razodeva intelektualizem; zanikati intelektualizem; abstraktni intelektualizem v romanu je zelo enostranski / ekspr. to je sad golega, suhega intelektualizma ◊ filoz. filozofska smer, ki daje pri procesu spoznavanja intelektu prednost pred čustvom, hotenjem ♪
  24.      intelektuálka  -e ž (ȃ) ženska, ki opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umska delavka, razumnica: njegova žena je intelektualka ♪
  25.      intelektuálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualski krogi, poklici; intelektualska družba / ekspr. intelektualski odnos do podeželja ♪

   19.539 19.564 19.589 19.614 19.639 19.664 19.689 19.714 19.739 19.764  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA