Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (19.551-19.575)


  1.      influénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na influenco: influenčni znaki / influenčni stroj ♪
  2.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
  3.      informacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi ◊ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajanje dejavnosti ♪
  4.      ìnformálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž., redko neformalen: informalne poteze umetniškega dela / informalna skupina ljudi ♪
  5.      informátika  -e ž (á) elektr. obravnavanje podatkov, informacij z (elektronskimi) računalniki: organizirati informatiko v tehniki // veda o tem ♪
  6.      informatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje ♦ lingv. informativno-normativni slovar 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek ♪
  7.      informatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost informativnega: informativnost tiska / informativnost se je umaknila atraktivnosti ♪
  8.      informátor  -ja m (ȃ) kdor informira; poročevalec, obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih; ima dobrega informatorja o tej zadevi; v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja ♪
  9.      infórmbiró  -ja m (ọ̄-ọ̑) kratica Informacijski biro komunističnih in delavskih partij: ustanovitev informbiroja / resolucija informbiroja o Jugoslaviji ♪
  10.      informél  -a m (ẹ̑) um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, gradeč na abstraktnih, spontanih in intuitivnih oblikah, ki prehajajo lahko v plastičnost: slikarji informela ♪
  11.      informíranje  -a s (ȋ) glagolnik od informirati: dobro, napačno informiranje; informiranje javnosti o spremembah v gospodarstvu; način, sredstva informiranja ♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih ♪
  12.      informírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati informacijo; obvestiti, pojasniti: svojce so informirali o bolnikovem stanju; dobro, napačno, slabo informirati / članek je izčrpno informiral srednješolce o pogojih za vpis na posamezne fakultete informírati se dobiti informacijo: večkrat se je informiral, kako je s sinom v šoli; o zadevi se je informiral pri advokatu se je dal poučiti informíran -a -o: o problemu je bil dobro informiran ♪
  13.      ínfrardèč  -éča -e prid. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven: infrardeča svetloba; infrardeče sevanje / infrardeči žarki infrardeča svetloba // teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infrardeča fotografija; infrardeče segrevanje ♦ fot. infrardeči filter ♪
  14.      ínfrastruktúra  -e ž (ȋ-ȗ) ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo // publ., navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva ♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij ♪
  15.      ínfrazvók  -a m (ȋ-ọ̑) fiz. zvok, ki ima tako majhno frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: območje infrazvoka ♪
  16.      ínfula  -e ž (ȋ) rel. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov; mitra: na glavi je imel infulo, v roki pa škofovsko palico; s srebrom okrašena infula ♪
  17.      infulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) rel. podeliti, priznati pravico za nošenje mitre: infulirati kanonika infulíran -a -o: infulirani prošt ♪
  18.      infúz  -a m (ȗ) farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo; oparek, poparek: popiti infuz; kamilični infuz ♪
  19.      infúzija  in infuzíja -e ž (ú; ȋ) med. dajanje večje količine zdravilne ali hranilne tekočine v žilo, pod kožo ali v danko: po operaciji je bila potrebna infuzija; zdraviti z infuzijami / podkožna infuzija / dati infuzijo inzulina // tekočina za tako dajanje ♪
  20.      ingerénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. vplivanje, poseganje: dopuščati ingerenco; povečati ingerenco v teh zadevah; državna ingerenca // vloga pri odločanju: na tem področju nima društvo nikake ingerence; zagotoviti, zahtevati primerno ingerenco v poslovanju / republiški organi so prenesli svoje ingerence na občine kompetence ♪
  21.      íngot  -a m (ȋ) metal. nekoliko koničasta klada za nadaljnjo obdelavo: jekleni, železni ingoti; ingoti iz aluminija; valjanje ingotov ♪
  22.      íngver  -ja m (ȋ) azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa: uvažati ingver, indigo in cimet; dodati mesu nekoliko zmletega ingverja ♪
  23.      inhalácija  -e ž (á) med. zajemanje zdravilnih hlapov v pljuča, vdihavanje: uporabljati za inhalacijo smrekovo olje; zdraviti se z inhalacijo / zdravnik mu je priporočil inhalacije ♪
  24.      inhalíranje  -a s (ȋ) glagolnik od inhalirati: kajenje z inhaliranjem / smrekovo olje za inhaliranje ♪
  25.      inherénca  -e ž (ẹ̑) filoz. neločljiva, nerazdružna povezanost lastnosti z njenim nosilcem: upoštevati inherenco stvari ♪

   19.426 19.451 19.476 19.501 19.526 19.551 19.576 19.601 19.626 19.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA