Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (19.176-19.200) ![](arw_left.gif)
- hudodélec -lca m (ẹ̑) storilec kaznivega dejanja, zločinec: prijeti, zaslišati hudodelca; umrli je bil žrtev patološkega hudodelca; zahrbten, zakrknjen hudodelec / šalj. zasačil je mladega hudodelca, ki je plezal na jablano ♦ jur. album hudodelcev ♪
- hudodélka -e ž (ẹ̑) storilka kaznivega dejanja, zločinka: postala je hudodelka; prijeti, zapreti hudodelko ♪
- hudodélstvenost -i ž (ẹ̑) hudodelska dejavnost: nagel porast hudodelstvenosti / proučevanje vzrokov hudodelstvenosti pri mladoletnikih ♪
- hudodélstvo -a s (ẹ̑) kaznivo dejanje, zločin: storiti hudodelstvo; hudodelstvo, storjeno iz pohlepa po denarju; hudodelstvo proti državi / zaplesti se v hudodelstvo; poskus hudodelstva / šalj. spominja se prepisovanja nalog in podobnih hudodelstev ♪
- hudolésov -a -o (ẹ́) pridevnik od hudolesovina: češminovi, leskovi in hudolesovi zobotrebci ♪
- hudolésovina in hudolesovína -e ž (ẹ́; í) nar. grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi; rdeči dren: cvetoč grm hudolesovine / ročaj iz hudolesovine ♪
- hudomúšen -šna -o prid. (ū ȗ) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti ♪
- hudomúšnost -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine ♪
- húdost -i ž (ú) knjiž. značilnost hudega: hudost bolezni ♪
- hudoúren -rna -o prid. (ū ȗ) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata ♪
- hudoúriti -im nedov. (ū ȗ) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši ♪
- hudovánje -a s (ȃ) glagolnik od hudovati se: hudovanje staršev ga je zelo prizadelo / ekspr. knjiga je sprožila pravi vihar hudovanja ♪
- hudováti se -újem se nedov. (á ȗ) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet ♪
- hugenótski -a -o (ọ̑) pridevnik od hugenot: hugenotske vojne ♪
- hujskáč -a m (á) kdor hujska: obrekljivci in hujskači / vojni hujskač ♪
- hújskanje -a s (ȗ) glagolnik od hujskati: hujskanje k uporu; hujskanje enega naroda zoper drugega ♪
- hújšanje 1 -a s (ȗ) glagolnik od hujšati1: pretirano hujšanje ♪
- hújšanje 2 -a s (ȗ) glagolnik od hujšati2: hujšanje razmer ♪
- hújšati 1 -am nedov. (ȗ) postajati suh: bolnik vse bolj hujša; hujšati zaradi stradanja; hujšati v obraz; naglo, vidno hujša / slab gospodar je, živina mu kar hujša ♪
- húkanje -a s (ȗ) glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov ♪
- húkati -am nedov. (ȗ) 1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: hukati v roke; hukati si v premrle prste; otroci hukajo v zaledenelo šipo 2. oglašati se z glasom hu: čuk, sova huka / parniki so monotono hukali ♪
- hulahúpke -húpk in holahópke -hópk ž mn. (ȗ; ọ̑) pog. hulahup nogavice: prodajajo hulahupke v različnih barvah ♪
- huligán -a m (ȃ) mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme: skupina predrznih huliganov ♪
- húliti se -im se nedov. (ú ū) pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo // ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči ♪
- húlman -a m (ȗ) zool. indijska, v skupinah živeča opica, ki se hrani z listjem, Presbytis entellus ♪
19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276