Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (19.176-19.200)



  1.      hudodélec  -lca m (ẹ̑) storilec kaznivega dejanja, zločinec: prijeti, zaslišati hudodelca; umrli je bil žrtev patološkega hudodelca; zahrbten, zakrknjen hudodelec / šalj. zasačil je mladega hudodelca, ki je plezal na jablano ♦ jur. album hudodelcev
  2.      hudodélka  -e ž (ẹ̑) storilka kaznivega dejanja, zločinka: postala je hudodelka; prijeti, zapreti hudodelko
  3.      hudodélstvenost  -i ž (ẹ̑) hudodelska dejavnost: nagel porast hudodelstvenosti / proučevanje vzrokov hudodelstvenosti pri mladoletnikih
  4.      hudodélstvo  -a s (ẹ̑) kaznivo dejanje, zločin: storiti hudodelstvo; hudodelstvo, storjeno iz pohlepa po denarju; hudodelstvo proti državi / zaplesti se v hudodelstvo; poskus hudodelstva / šalj. spominja se prepisovanja nalog in podobnih hudodelstev
  5.      hudolésov  -a -o (ẹ́) pridevnik od hudolesovina: češminovi, leskovi in hudolesovi zobotrebci
  6.      hudolésovina  in hudolesovína -e ž (ẹ́; í) nar. grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi; rdeči dren: cvetoč grm hudolesovine / ročaj iz hudolesovine
  7.      hudomúšen  -šna -o prid.) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
  8.      hudomúšnost  -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine
  9.      húdost  -i ž (ú) knjiž. značilnost hudega: hudost bolezni
  10.      hudoúren  -rna -o prid.) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata
  11.      hudoúriti  -im nedov.) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši
  12.      hudovánje  -a s () glagolnik od hudovati se: hudovanje staršev ga je zelo prizadelo / ekspr. knjiga je sprožila pravi vihar hudovanja
  13.      hudováti se  -újem se nedov.) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet
  14.      hugenótski  -a -o (ọ̑) pridevnik od hugenot: hugenotske vojne
  15.      hujskáč  -a m (á) kdor hujska: obrekljivci in hujskači / vojni hujskač
  16.      hújskanje  -a s () glagolnik od hujskati: hujskanje k uporu; hujskanje enega naroda zoper drugega
  17.      hújšanje 1 -a s () glagolnik od hujšati1: pretirano hujšanje
  18.      hújšanje 2 -a s () glagolnik od hujšati2: hujšanje razmer
  19.      hújšati 1 -am nedov. () postajati suh: bolnik vse bolj hujša; hujšati zaradi stradanja; hujšati v obraz; naglo, vidno hujša / slab gospodar je, živina mu kar hujša
  20.      húkanje  -a s () glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov
  21.      húkati  -am nedov. () 1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: hukati v roke; hukati si v premrle prste; otroci hukajo v zaledenelo šipo 2. oglašati se z glasom hu: čuk, sova huka / parniki so monotono hukali
  22.      hulahúpke  -húpk in holahópke -hópk ž mn. (; ọ̑) pog. hulahup nogavice: prodajajo hulahupke v različnih barvah
  23.      huligán  -a m () mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme: skupina predrznih huliganov
  24.      húliti se  -im se nedov. (ú ū) pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo // ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči
  25.      húlman  -a m () zool. indijska, v skupinah živeča opica, ki se hrani z listjem, Presbytis entellus

   19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA