Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (19.101-19.125)



  1.      hŕk  medm. () posnema glas pri smrčanju: iz spalnice se čuje: hrk, hrk
  2.      hŕkanje  -a s () glagolnik od hrkati: s hrkanjem spraviti izmeček iz pljuč; pokašljevanje in hrkanje / hrkanje jerebic / slišalo se je hrkanje spečih mož
  3.      hŕkati  -am nedov. ( ) 1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri ∙ ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal 2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo 3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal hrkáje: ves moker in hrkaje je lezel iz vode hrkajóč -a -e: hrkajoči glasovi
  4.      hromênje  -a s (é) glagolnik od hrometi: hromenje nog
  5.      hromílen  -lna -o prid. () ki hromi: hromilni strupi
  6.      hromítev  -tve ž () glagolnik od hromiti ali hrometi: povzročiti hromitev / hromitev volje
  7.      hromíti  -ím nedov. ( í) 1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude 2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo; pren. ta dejstva hromijo voljo do dela // ekspr. zelo ovirati, oteževati: promet je hromila tudi močna burja hromèč -éča -e: hromeča groza
  8.      hrôpec  -pca m (ō) nav. mn., med. grgrajoč, piskajoč glas pri dihanju: zdravnik je ugotovil hropce v pljučih / suhi hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah vlečljiv izcedek; vlažni hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah tekoč izcedek
  9.      hropênje  -a s (é) glagolnik od hropeti ali hropsti: iz sobe je bilo slišati hropenje / hropenje razjarjene živali / hropenje motorja, vlaka
  10.      hropéti  -ím nedov., tudi hrôpel (ẹ́ í) 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnica je hropela in lovila sapo; brezoseb. v prsih mu hropi ∙ ekspr. hropela je nerazločne besede hropeče govorila 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hropi hropé: prsi so se mu hrope vzdigovale hropèč -éča -e: ležal je težko hropeč; hropeči ranjenci; prisl.: hropeče dihati
  11.      hropòt  -ôta m ( ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust
  12.      hropotáti  -ám nedov.) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal
  13.      hrôpsti  hrôpem nedov., hrópel in hrôpel hrôpla (ó) 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnik hrope; hropla je vedno glasneje; težko hropsti / hropsti od bolečine, pod bremenom / konji so hropli od napora; brezoseb. v prsih mu hrope ∙ ekspr. opeharil me že ne boš, je hropel hropeče govoril 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hrope in sopiha; prim. hropeti
  14.      hrôšč  hrôšča m ( ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča
  15.      hrôšček  -čka m (ō) manjšalnica od hrošč: priletel je zlato rumen hrošček
  16.      hrôščevski  -a -o (ó) pridevnik od hrošč: hroščevska krila
  17.      hŕpanje  -a s () glagolnik od hrpati: iz hiše se je slišalo hrpanje spečih / hrpanje živine
  18.      hŕskanje  -a s () glagolnik od hrskati: hrskanje zmrzle zemlje pod nogami / slišalo se je hrskanje kos
  19.      hŕstanje  -a s () glagolnik od hrstati: hrstanje peska pod škornji
  20.      hrstênje  -a s (é) glagolnik od hrsteti: iz goščave je prihajalo lomljenje in hrstenje; hrstenje suhega sena
  21.      hŕšiti se  -im se nedov.) nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši
  22.      hŕt  -a m ( ) velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgim, ozkim gobcem: gojiti hrte / angleški hrt; ruski hrt
  23.      hrulíti  in hrúliti -im nedov. ( ú) grobo, glasno oštevati: pazniki so hrulili jetnike; mene ne bo nihče hrulil / zakaj zmeraj hruliš na svoje ljudi
  24.      hrúljenje  -a s (ú) glagolnik od hruliti: s hruljenjem pri njej nič ne opraviš; hruljenje kaplarjev; sit sem tvojega hruljenja
  25.      hrúm  -a m () knjiž. hrumenje: daleč naokrog se sliši hrum slapa; hrum valov, viharja / ekspr. nastal je velik hrum in šum // hrup, hrušč: hrum se je polegel, je potihnil

   18.976 19.001 19.026 19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA