Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (18.964-18.988)


  1.      hohotáti se  -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh ♪
  2.      hója 1 -e ž (ọ́) 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja ∙ preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh ♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov 2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo ♪
  3.      hója  medm. (ọ̑) izraža veselje, razigranost: hoja, to gre navzdol / hoja hoj, vabi harmonika na ples; hoja hoj hej ♪
  4.      hójen  -a -o prid. (ọ́) nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen ♪
  5.      hójenje  -a s (ọ́) glagolnik od hoditi: hojenje po mestu ga je utrudilo ♪
  6.      hójica  -e ž (ọ̄) manjšalnica od hoja2: poseka je bila zarasla s hojicami ♪
  7.      hokejíst  -a m (ȋ) športnik, ki goji hokej: hokejisti so trenirali na umetnem ledu ♪
  8.      holándec  -dca m (ȃ) 1. papir. stroj za mletje celuloze, krp, starega papirja: papirnica je kupila dva najmodernejša holandca 2. strojn. vezni kos z navojem, pri katerem ni treba sukati cevi ♪
  9.      holándski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Holandce ali Holandsko: holandski jezik / holandska pristanišča / holandski tulipani ◊ fiz. holandski daljnogled daljnogled, ki ima za okular razpršilno lečo; friz. holandska brada navzgor počesana brada; strojn. holandska matica holandec ♪
  10.      holándščina  -e ž (ȃ) holandski jezik: knjiga je bila napisana v holandščini ♪
  11.      hólcar  -ja m (ọ́) nižje pog. drvar, gozdni delavec: slišati je bilo sekire holcarjev ♪
  12.      hólding  -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki družba, ki sama ne proizvaja, ampak si z nakupom delnic omogoča vpliv v določenih delniških družbah: kapital holdinga / državni holding; neskl. pril.: holding družba ♪
  13.      holín  -a m (ȋ) biol. organska snov, pomembna za delovanje živčevja in za presnovo maščob: holin in vitamini ♪
  14.      hólm  -a m (ọ̄) star. grič, hrib: kmalu so dospeli do holma; nizek, z gozdom porasel holm; vasica leži na prijaznem holmu ♦ geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec ♪
  15.      hólmec  -mca m (ọ̄) manjšalnica od holm: za vasjo se je dvigal holmec; holmci so začeli zeleneti; kopast holmec ♪
  16.      holocén  -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
  17.      holografíja  -e ž (ȋ) fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije // tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini ♪
  18.      holokávst  -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst 2. knjiž. množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati holokavst ♪
  19.      homatíja  -e ž (ȋ) nav. mn., ekspr. nered, zmeda, spor: položaj je privedel do resnih homatij; politične, verske, vojne homatije; v deželi je bilo dovolj homatij / homatije v družini / ljubezenske homatije zapletljaji ♪
  20.      homeopatíja  -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je podoben simptomom bolezni: bil je navdušen pristaš homeopatije ♪
  21.      homilétičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od homiletika: homiletične vaje ♪
  22.      homilétika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o cerkvenem govorništvu: profesor homiletike ♪
  23.      homo...  prvi del zloženk nanašajoč se na enak, podoben: homofonija, homologen ♪
  24.      homofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homofonijo: homofonska skladba / homofonski zvok ♪
  25.      homogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali ♪

   18.839 18.864 18.889 18.914 18.939 18.964 18.989 19.014 19.039 19.064  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA