Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (18.914-18.938) 
- hlapčè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. hlapec, navadno mlad, droben: hlapče se ni dosti menilo za gospodarjeve besede ♪
- hlápček -čka m (ȃ) 1. manjšalnica od hlapec: s hlapčkom so grdo ravnali; služiti za hlapčka 2. star. deček, fantič: povprašal je prvega hlapčka, ki ga je srečal ♪
- hlapčevánje -a s (ȃ) glagolnik od hlapčevati: naveličal se je hlapčevanja in šel delat v tovarno / večina prebivalstva je obsojena na siromaštvo in hlapčevanje / sramotno hlapčevanje tujcem ♪
- hlapčeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, služiti za hlapca: hlapčeval je pri mnogih kmetih // ekspr. biti podrejen, odvisen: kmetje so stoletja hlapčevali graščakom 2. slabš. pretirano vdano služiti nadrejenim: hlapčeval je, ne da bi ga bilo količkaj sram ♪
- hlápčevski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hlapce: hlapčevska soba / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini / držati jih je hotel v hlapčevski podrejenosti / hlapčevski človek, značaj; hlapčevska miselnost hlápčevsko prisl.: hlapčevsko ponižen ♪
- hlápčevstvo -a s (ȃ) 1. dejavnost hlapcev: pustil je hlapčevstvo in se šel učit za ključavničarja // ekspr. podrejenost, odvisnost: ljudstvo se je otreslo tisočletnega hlapčevstva 2. slabš. pretirana vdanost nadrejenim: odvaditi se hlapčevstva; preračunljivo hlapčevstvo ♪
- hlápčič -a m (ȃ) 1. manjšalnica od hlapec: pri hiši so imeli prebrisanega hlapčiča / slabš. bili so le bedni hlapčiči izkoriščevalcev 2. star. deček, fantič: kako ti je ime, hlapčič ♪
- hlápčiček tudi hlapčíček -čka m (ȃ; ȋ) ekspr. manjšalnica od hlapčič: sosed ima zelo pridnega hlapčička / ob potoku se igrajo hlapčički ♪
- hlápec -pca m (ȃ) 1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imajo hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake // ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej 2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar); hlapec okupatorja, režima 3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja
je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem ♪
- hlapênje -a s (é) glagolnik od hlapeti: hlapenje vode ♪
- hlapéti -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda hlapi; eter zelo hitro hlapi; pren., publ. občutiti razpoloženje, ki hlapi iz umetnine // ekspr. izginjati, manjšati se: njena ljubezen je vse bolj hlapela hlapèč -éča -e: hlapeča tekočina ♪
- hlastánje -a s (ȃ) glagolnik od hlastati: dražili so zvezano zver in se smejali njenemu hlastanju / iz svinjaka se je slišalo glasno hlastanje svinj / hlastanje po bogastvu, za uspehom / hlastanje po prijateljstvu, življenju ♪
- hlastáti -ám nedov. (á ȃ) 1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom // ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita 2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni // pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj hlastáje: hlastaje jesti hlastajóč -a -e: dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju ♪
- hlásten -tna -o prid. (á ā) opravljan, narejen zelo hitro, odločno zaradi čustvene prizadetosti: hlasten gib; zaslišali so nagle, hlastne korake / hlastno tekanje ljudi po peronu / hlastna naglica / novico ji je povedal z nekakim hlastnim veseljem // opravljan pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastno branje / hlastna pisava hlástno prisl.: hlastno je strgal ovitek in prebral pismo; otroci so hlastno zajemali iz sklede ♪
- hlébček -čka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od hlebec: ker ni dobila žemelj, je kupila hlebčke / hlebček kruha / droži v hlebčkih 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus ♪
- hlébčič -a m (ẹ̑) manjšalnica od hlebec: fantiči so pri peku čakali vsak na svoj hlebčič ♪
- hlepênje -a s (é) glagolnik od hlepeti: bolestno hlepenje po denarju / hlepenje po lepoti ♪
- hlépkati se -am se nedov. (ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: Včeraj se mi je vse popoldne hlepkalo (A. Kraigher) ♪
- hlév -a m (ẹ̄) stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih: spraviti živino v hlev / goveji, konjski, svinjski hlev; zadružni hlev / ekspr.: ves hlev je zamukal vsa živina v hlevu; hlev prinaša velik dobiček (goveja) živina / hlapec je spal v slami na hlevu ∙ ekspr. njegovo stanovanje je pravi hlev umazano, zanemarjeno; knjiž., ekspr. Avgijev hlev neurejen, umazan prostor; pri nas je kot v hlevu neurejeno, umazano ♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten ♪
- hlévar in hlevár -ja m (ẹ̑; á) hlapec, delavec, ki opravlja hlevska dela: hlevar je že navsezgodaj zapregel konje; kmetijski kombinat sprejme v službo hlevarja; vojno je preživel kot štabni hlevar ♪
- hlévček -čka m (ẹ̄) manjšalnica od hlev: kunčji hlevček; hlevček za gosi ♪
- hlévski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu ♪
- hlíkati -am nedov. (ȋ) nar. hlipati: Neka jetnica je začela živčno hlikati (F. Godina) ♪
- hlínež -a m (ȋ) ekspr., redko kdor (se) hlini: bil je prebrisan hlinež ♪
- hlínjenje -a s (ȋ) glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja ♪
18.789 18.814 18.839 18.864 18.889 18.914 18.939 18.964 18.989 19.014