Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (18.864-18.888)


  1.      hiševánje  -a s (ȃ) glagolnik od hiševati: dobro, slabo hiševanje ♪
  2.      híšica  -e ž (í) 1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta ♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod 2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico 3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer ♪
  3.      híška  -e ž (í) 1. manjšalnica od hiša 1: postavil si je hiško / majhna lesena hiška 2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: starši so spali v hiški ♪
  4.      híšna  -e ž (ȋ) nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici // star. gospodinjska pomočnica, sobarica ♪
  5.      híštrna  -e ž (ȋ) nekdaj stanovanjski prostor za služabnike, posle v velikih kmečkih hišah, župniščih ♪
  6.      hít  -a m (ȋ) žarg. popevka, ki je postala popularna: pevec je zapel nekaj najbolj znanih hitov; neskl. pril.: hit lestvica seznam takih popevk, narejen na osnovi prodanih plošč ♪
  7.      hítanje  -a s (ȋ) glagolnik od hitati: hitanje polen / Povsod življenje, neprestano hitanje za katerimkoli smotrom (I. Cankar) prizadevanje ♪
  8.      hitênje  -a s (é) glagolnik od hiteti: kljub hitenju je zamudil vlak / zaradi hitenja je bilo delo površno opravljeno ♪
  9.      híter  -tra -o prid., hitréjši (í ȋ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj 3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt ● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., šport. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti ◊ avt. hitra cesta cesta za vozila z večjo hitrostjo; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo hítro 1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam ∙ preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna 3. redko v neposredni bližini; tik: pošta je hitro za voglom ◊ muz. hitro označba za hitrost izvajanja allegro hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; prim. kakor hitro, nahitro ♪
  10.      hitéti  -ím nedov., hítel (ẹ́ í) 1. hitro se premikati: ljudje hitijo mimo; hiteti za kom; hiteti z avtomobilom; hiteli so, kar so jih noge nesle / knjiž. oblaki hitijo po nebu / hiteti k sosedu; hiteti na vlak, v mesto; hiteti po bližnjici; hiteti domov; z namenilnikom hiteti kosit, naznanit novico / hiteti po opravkih; pren. misli mu hitijo k dekletu // nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas hiti; dnevi hitijo 2. hitro delati, opravljati kaj: delavci zelo hitijo; frizerka že ves dan hiti, da bi ustregla vsem strankam; hiteti z delom; z nedoločnikom hiteti kositi, pospravljati, pripovedovati ● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. Saj res, saj res, je hitela hitro govorila, odgovarjala; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom hitèč -éča -e: hiteč v mesto, sem ga srečal; v vse smeri hiteči potniki ♪
  11.      hitín  -a m (ȋ) zool. roževini podobna snov, iz katere je zunanje ogrodje, oklep členonožcev ♪
  12.      hitínast  -a -o prid. (ȋ) zool. ki je iz hitina: hitinast oklep; hitinasta pokožnica ♪
  13.      hítlerjevec  -vca m (í) pristaš hitlerizma: spopad med hitlerjevci in komunisti ♪
  14.      hítlerjevski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na hitlerjevce ali Hitlerja: hitlerjevsko fašistično gibanje / hitlerjevska mladinska organizacija / hitlerjevska Nemčija ♪
  15.      hitón  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih ohlapno oblačilo brez rokavov, navadno iz enega kosa blaga: hiton iz dragocene tkanine 2. zool. morski mehkužec, pokrit na hrbtu z osmimi prekrivajočimi se ploščicami, Chiton ♪
  16.      hítrica  -e ž (ȋ) 1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanjiu kakega dela: zaradi hitrice je nastalo precej napak ∙ delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; hitrica ni prida // v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost: brez hitrice se je odpravil; na hitrico narediti, pripraviti kaj; v hitrici je napisal odgovor; delati z največjo hitrico 2. redko hitrost, brzina: povečati, zmanjšati hitrico ♪
  17.      hitrogrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) teh., navadno v zvezi hitrogrelna plošča plošča (električnega štedilnika), ki se hitreje segreje kot navadna: kuhalnik s hitrogrelno ploščo ♪
  18.      hitropís  -a m (ȋ) 1. biblio. poenostavljena pisava z med seboj povezanimi črkami; kurziva: kaligrafski način pisanja se je mešal s hitropisom 17. stoletja 2. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: velik pomen hitropisa za kulturni razvoj starih narodov 3. redko stenografija ♪
  19.      hitróst  -i ž (ọ̑) 1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala ♦ astr. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo ♪
  20.      hitrósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hitrost: hitrostna meja / hitrostni rekord; hitrostna krivulja ♦ šport. hitrostni športi športi, pri katerih se uspeh meri po doseženem času; hitrostna vožnja; hitrostno drsanje ♪
  21.      hitrostrélka  -e ž (ẹ̑) knjiž. orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; brzostrelka ♪
  22.      hitrovézen  -zna -o prid. (ẹ̄) grad., v zvezi hitrovezni cement cement, ki se strdi približno v eni uri: hitrovezni cement ♪
  23.      hjá  in hjà medm. (ȃ; ȁ) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hja, mogoče pa bo šlo; hja, da res nisi zdrav? // izraža (zadržano) pritrjevanje: »Ali imaš dobro stanovanje?« »Hja, še kar.« ♪
  24.      hkráten  -tna -o prid. (ā) ki poteka, se pojavi ob istem času: slovesnost ob hkratnem izidu petih izvirnih del; hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev / hkraten uvoz in izvoz ♪
  25.      hkráti  prisl. (ā) izraža istočasnost: prihajajo hkrati od več strani; govorijo vsi hkrati / vojska in lakota, vse hkrati je prišlo nad nas; hkrati s sejmom bo modna prireditev skupaj, obenem; preskakuje po tri stopnice hkrati naenkrat // izraža vzporedno različnost: rad te pohvali, hkrati ti pa ne zamolči napak; mora biti uradnica in gospodinja hkrati ♪

   18.739 18.764 18.789 18.814 18.839 18.864 18.889 18.914 18.939 18.964  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA