Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (18.764-18.788)



  1.      hieroglífen  -fna -o () pridevnik od hieroglif: hieroglifna pisava
  2.      hífa  -e ž () bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka
  3.      hi-fi  [hájfí] neskl. pril. (-) žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave
  4.      higiéna  -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
  5.      higiénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična
  6.      higrofílen  -lna -o prid. () bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina
  7.      higrofít  -a m () bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit
  8.      higrofóben  -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina
  9.      hihetánje  -a s () glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje
  10.      hihetáti se  -ám se tudi -éčem se nedov., ẹ́) hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se
  11.      hihíkanje  -a s () glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje
  12.      hihitánje  tudi hihítanje -a s (; ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje
  13.      hijacínta  -e ž () okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah
  14.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
  15.      hijénji  -a -e (ẹ̑) pridevnik od hijena: hijenja dlaka, koža
  16.      hijénski  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. tak kot pri hijeni: iz beznice so prihajali hijenski glasovi / hijenski smeh
  17.      híjo  medm. () klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in - hijo! proti domu
  18.      híkorijev  -a -o () pridevnik od hikori: hikorijev les
  19.      hílus  -a m () anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice
  20.      hílusen  -sna -o () pridevnik od hilus: hilusne bezgavke
  21.      himalájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara
  22.      hímen  -a m () anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen
  23.      himêra  -e ž () v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
  24.      himêričen  -čna -o (é) pridevnik od himera: himerična zver
  25.      hímna  -e ž () 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev

   18.639 18.664 18.689 18.714 18.739 18.764 18.789 18.814 18.839 18.864  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA