Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (18.764-18.788) 
- hieroglífen -fna -o (ȋ) pridevnik od hieroglif: hieroglifna pisava ♪
- hífa -e ž (ȋ) bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka ♪
- hi-fi [hájfí] neskl. pril. (ȃ-ȋ) žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave ♪
- higiéna -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
- higiénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična ♪
- higrofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina ♪
- higrofít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
- higrofóben -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina ♪
- hihetánje -a s (ȃ) glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje ♪
- hihetáti se -ám se tudi -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se ♪
- hihíkanje -a s (ȋ) glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje ♪
- hihitánje tudi hihítanje -a s (ȃ; ȋ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje ♪
- hijacínta -e ž (ȋ) okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah ♪
- hijéna -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
- hijénji -a -e (ẹ̑) pridevnik od hijena: hijenja dlaka, koža ♪
- hijénski -a -o prid. (ẹ̑) slabš. tak kot pri hijeni: iz beznice so prihajali hijenski glasovi / hijenski smeh ♪
- híjo medm. (ȋ) klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in - hijo! proti domu ♪
- híkorijev -a -o (ȋ) pridevnik od hikori: hikorijev les ♪
- hílus -a m (ȋ) anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice ♪
- hílusen -sna -o (ȋ) pridevnik od hilus: hilusne bezgavke ♪
- himalájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara ♪
- hímen -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
- himêra -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
- himêričen -čna -o (é) pridevnik od himera: himerična zver ♪
- hímna -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
18.639 18.664 18.689 18.714 18.739 18.764 18.789 18.814 18.839 18.864