Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (1.876-1.900)



  1.      grádbenik  -a m () 1. strokovnjak za izvedbo gradbenih del: gradbenik nadzira zidavo stolpnice; načrt za most je delo dobrega gradbenika // ročni gradbeniški delavec; gradbinec: nekateri gradbeniki živijo v težkih razmerah 2. pog. slušatelj gradbene fakultete ali dijak srednje gradbene šole: sestanek gradbenikov
  2.      grádbeniški  -a -o prid. () nanašajoč se na gradbenike ali gradbeništvo: gradbeniški delavci / njegovo gradbeniško delovanje / rudarski in gradbeniški eksplozivi
  3.      grádbeništvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem: v kmetijstvu in gradbeništvu so dosegli lepe uspehe / v tehniki gradbeništva so precej pred nami // veda o gradnji, zidanju: študirati gradbeništvo; fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
  4.      gradk 1 -a m (í) knjiž. graditelj, ustvarjalec: gradniki naše kulture / barva je v njegovi umetnosti gradnik slike
  5.      gradk 2 -a m (í) star. gospodar ali poveljnik gradu: kot gradnik je imel vso oblast
  6.      grádnikovec  -vca m () pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gradnikove brigade: gradnikovci so zavzeli sovražnikovo postojanko
  7.      grafomaja  -e ž () psiht. bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju: opaziti znake grafomanije
  8.      gramóznica  -e ž (ọ̑) jama, kjer se koplje gramoz: komunalno podjetje upravlja gramoznice, kamnolome; opuščena gramoznica
  9.      grandomaja  -e ž () lastnost, značilnost grandomanov: trpi za grandomanijo; bolestna grandomanija; grandomanija voditeljev
  10.      gránica  -e ž () zastar. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja; meja: ta cesta pelje proti granici; šel je čez granico; deželna, državna granica
  11.      gráničar  -ja m () vojak, ki straži, nadzoruje državno mejo: graničarji so ga ujeli; služba graničarjev je včasih težka in neprijetna
  12.      gráničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na graničarje: bil je pri graničarski enoti / graničarska karavla
  13.      grat  -a m () zelo trda kamnina, ki se uporablja zlasti za tlakovanje cest: skale iz granita; zagovarjal je načela, trdna kot granit / granit za tlakovanje cest ♦ petr. globočnina, sestavljena v glavnem iz kremena in glinencev
  14.      graten  -tna -o prid. () nanašajoč se na granit: vrtali so v granitno skalo / obok podpirajo granitni stebriči; kup granitnih kock; granitne stopnice; pren., ekspr. bil je graniten značaj
  15.      granitolòm  -ôma m ( ó) kraj, prostor, kjer se lomi granit: dela v granitolomu
  16.      granitolómec  -mca m (ọ̑) delavec v granitolomu: izkušen granitolomec
  17.      graščínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od graščina: graščinica razpada; kupil si je graščinico
  18.      gratirati  -am nedov. in dov. () gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo, oskorjiti: gratinirati palačinke gratiran -a -o: gratinirani makaroni
  19.      gravírnica  -e ž () delavnica, obrat za graviranje
  20.      gŕbovnik  -a m () knjiga s podobami, popisom grbov: črpati podatke iz grbovnikov
  21.      gŕčnica  -e ž () luknja v lesu zaradi izpadle grče: pogledal je skozi grčnico; grčnice smrekovih desk
  22.      grebeca  -e ž (í) 1. agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grebenica se je kmalu ukoreninila; trto razmnoževati z grebenicami 2. na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse; gradanica: ovčjaku so nataknili grebenico
  23.      grebečiti  -im nedov.) agr. grobati: grebeničiti trto
  24.      grebeka  -e ž (í) bot. vodna rastlina z belimi ali rožnatimi cveti v grozdih, Hottonia palustris
  25.      grebéniti  -im in grebeti -ím nedov. (ẹ̄ ẹ̑; i) grbiti: pes grebeni hrbet grebéniti se in grebeti se dvigati se v obliki grebena: valovi so se visoko grebenili

   1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA