Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (18.601-18.625)


  1.      hatišêrif  -a m (ȇ) zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami ♪
  2.      háuptman  -a [hau̯p-] m (á) v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan: na čelu kolone je jahal hauptman ♪
  3.      háusbál  -a [hau̯s-] m (ȃ-ȃ) nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu ♪
  4.      havánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Havano: havansko pristanišče / havanska cigara havana ♪
  5.      hávba  -e ž (ȃ) 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega ♪
  6.      havstórij  -a m (ọ́) bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ ♪
  7.      hazárd  -a m (ȃ) igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard ♪
  8.      hazardêr  -ja m (ȇ) kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder ♪
  9.      hazardíranje  -a s (ȋ) glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki ♪
  10.      hazardírati  -am nedov. (ȋ) igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki ♪
  11.      hčérin  -a -o (ẹ̑) svojilni pridevnik od hči: hčerina obleka; hčerino trmoglavljenje ♪
  12.      hčérkica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja! ♪
  13.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
  14.      héc  -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
  15.      hécati  -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov hécati se delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se ♪
  16.      hécen  -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog. 1. šaljiv: hecen fant 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje hécno prisl.: hecno govoriti ♪
  17.      hedónski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje ♪
  18.      hegeljánstvo  -a s (ȃ) filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hegeljanstva ♪
  19.      hegemón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
  20.      héglovstvo  -a s (ẹ́) filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš heglovstva; bil je pod močnim vplivom heglovstva ♪
  21.      hehetánje  -a s (ȃ) glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje ♪
  22.      hehljáti se  -ám se nedov. (á ȃ) hahljati se: v dvorani so se hehljali ♪
  23.      heinejevski  -a -o [hájn-] prid. (ȃ) tak kot pri Heineju: heinejevska ironija ♪
  24.      héjslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje ♪
  25.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-ȃ) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo ♪

   18.476 18.501 18.526 18.551 18.576 18.601 18.626 18.651 18.676 18.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA