Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (18.464-18.488) 
- gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo ◊ geol. guba vzbočeni del
zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih ♪
- gubánčenje -a s (á) glagolnik od gubančiti: preprečiti gubančenje ♪
- gúbanje -a s (ū) glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji ♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo ♪
- gúbanka -e ž (ū) arheol. majhna posoda z nagubanim ostenjem ♪
- gúbast -a -o prid. (ú) ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev ♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini ♪
- gúbati -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine ♪
- gúbčevec -vca m (ū) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: napad gubčevcev ♪
- gúbec -bca m (ū) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: na pomoč so prihiteli gubci ♪
- gubernátor -ja m (ȃ) v carski Rusiji predstojnik gubernije: postavili so ga za gubernatorja ♪
- gubernátorski -a -o (ȃ) pridevnik od gubernator: gubernatorske dolžnosti ♪
- gúbica -e ž (ú) manjšalnica od guba: ob kotičkih oči in ust je zapazil gubice / obleka z zalikanimi gubicami ♪
- gubíti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa gubèč -éča -e: gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki ♪
- gúg -a m (ȗ) šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge: napravil je velik gug ♪
- gugálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) redko kdor se guga: gugalci so se na gugalnici hitro menjavali ♪
- gugálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje) ♪
- gúgalica -e ž (ū) redko gugalnica: na vrtu imamo gugalico ♪
- gugálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) redko gugalnica: gugati se na gugalki ♪
- gúganje -a s (ū) glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje ♪
- gúgati -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila ♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej gugáje: gugaje zibko, je zaspala gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu ♪
- gugljáj -a m (ȃ) premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: ladja se ziblje v počasnih gugljajih ♪
- gugljáti se -ám se nedov. (á ȃ) narahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice ♪
- gulág -a m (ȃ) v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za zapornike, zlasti politične: poslati koga v gulag ♪
- gúlden -dna m (ū) nizozemska denarna enota: plačali so sto guldnov // kovanec v vrednosti te enote ♪
- gúlež -a m (ȗ) 1. žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: v razredu je nekaj guležev 2. slabš., redko izkoriščevalec, oderuh: založnik je bil neusmiljen gulež ♪
- gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa ∙ pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima ♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico 2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili gúliti se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata ♪
18.339 18.364 18.389 18.414 18.439 18.464 18.489 18.514 18.539 18.564