Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (17.814-17.838)


  1.      gódenje  -a s (ọ́) glagolnik od gosti: godenje in piskanje / presedalo ji je že njegovo neprestano godenje ♪
  2.      godênje  -a s (é) glagolnik od goditi: godenje sadja, sena, vina ♪
  3.      góditi  -im nedov. (ọ̄) nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti: pijača, toplota mi godi; ta barva godi očem / laskanje ji je godilo; godi mu, da se ga ljudje bojijo / filmska zgodba nam je godila zaradi svoje dinamike bila všeč, ugajala ♪
  4.      godíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi // izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem vse videl, kar se je godilo na dvorišču / povest se godi v šestnajstem stoletju / ne vem, kaj se godi z njo 2. s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: dobro, slabo se mu godi; kako se vam godi; tako se ni godilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju; godi se mu kot vrabcu v prosu, kot v nebesih / ekspr. tebi se pa godi nimaš ne gmotnih ne drugih težav ● godi se mi krivica dela; star. po vrtovih se je godila škoda je nastajala ♪
  5.      godnênje  -a s (é) glagolnik od godneti: hitro godnenje lanu ♪
  6.      godnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati goden: lan hitro godni; prst je pustil še nekaj časa godneti ♪
  7.      gódov  -a -o prid. (ọ̑) nar., v povedni rabi ki ima, praznuje god: čez nekaj dni boš godov ♪
  8.      godovánje  -a s (ȃ) glagolnik od godovati: biti povabljen na godovanje / štel je dneve do svojega godovanja ♪
  9.      godóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na god: godovna gostija; godovno voščilo / godovni dan ♪
  10.      godovnják  -a m (á) kdor ima, praznuje god: nisem vedel, da si godovnjak; danes imamo pri nas godovnjaka ♪
  11.      godrnjáč  -a m (á) 1. kdor (rad) godrnja: bil je večen godrnjač; govoriš kot kak star godrnjač 2. ekspr., redko medved: otrpnil je od strahu, ko je zagledal kosmatega godrnjača ♪
  12.      godrnjánje  -a s (ȃ) glagolnik od godrnjati: brez godrnjanja jo je ubogal / odgovoril mu je z nerazumljivim godrnjanjem ♪
  13.      godrnjáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje: nič ji ni prav, zmeraj nekaj godrnja; ljudje so godrnjali in se jezili zaradi takšnega ravnanja / vedno je godrnjala čezenj; oče je še kar naprej godrnjal nad sinom 2. nerazločno, momljaje govoriti: začel je nekaj mencati in godrnjati; ko so ga sosedje ogovarjali, je bolj godrnjal kakor odgovarjal; ves čas je godrnjal sam zase; godrnjal je kakor medved; pren. veter godrnja in tuli okoli hiš godrnjáje: jezno godrnjaje je odšel godrnjajóč -a -e: rinil se je skozi godrnjajočo gnečo ♪
  14.      godrnjávost  -i ž (á) lastnost godrnjavega človeka: bil je znan po svoji godrnjavosti / v hipu ga je minila vsa godrnjavost ♪
  15.      godrnjávs  -a m (ȃ) ekspr. godrnjavec, godrnjač: je nepoboljšljiv godrnjavs; čemernež in večni godrnjavs ♪
  16.      goeléta  -e ž (ẹ̑) navt. jadrnica z več jambori in vzdolžnimi jadri: v pristanišču je bilo več goelet ♪
  17.      gofre  tudi gaufré -ja [gofré] m (ẹ̑) tekst. tkanina z vtisnjenimi drobnimi vzorci ♪
  18.      gofríranje  -a s (ȋ) glagolnik od gofrirati: gofriranje tkanine ♪
  19.      gofrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. vtiskovati vzorec z vročimi, graviranimi valji, navadno v tkanino ♪
  20.      gogotánje  -a s (ȃ) glagolnik od gogotati: gogotanje gosi ♪
  21.      gojênčev  -a -o (é) svojilni pridevnik od gojenec: gojenčeva dolžnost je, da se drži hišnega reda ♪
  22.      gojênec  -nca m (é) človek, navadno mlajši, ki se vzgaja v kakem zavodu: discipliniran gojenec; gojenec vojaške akademije / v domu je sto gojencev / gojenci doma za slepe // star. učenec: nekaj časa je bil njegov gojenec ♪
  23.      gojênje  -a s (é) glagolnik od gojiti: plantažno gojenje drevesnih vrst; gojenje bombaža, gozda; gojenje rib v akvariju / gojenje glasbe / gojenje dobrih odnosov v družbi ♪
  24.      gojítelj  -a m (ȋ) kdor kaj goji: gojitelj limoninih nasadov; gojitelj čebel / bil je plodovit pisatelj in gojitelj naturalizma; gojitelj umetnosti // zastar. vzgojitelj, učitelj: zanemarjal je nasvete staršev in gojiteljev ♪
  25.      gojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od gojiti: umetna gojitev rib; gojitev in vzdrževanje gozda; gojitev čebel / gojitev glasbene umetnosti, telesnih vaj / gojitev narodne enotnosti ♪

   17.689 17.714 17.739 17.764 17.789 17.814 17.839 17.864 17.889 17.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA