Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (17.764-17.788)


  1.      gnócati  -am nedov. (ọ̑) nar. obotavljati se, oklevati: nikar tako ne gnocaj ♪
  2.      gnój  -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj ● ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko ♪
  3.      gnôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane ♪
  4.      gnojênje  -a s (é) glagolnik od gnojiti: a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom ♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja ♪
  5.      gnójevka  -e ž (ọ̑) vrtn. prst iz preperelega gnoja: lončnicam so dodali še gnojevko ♪
  6.      gnojílo  -a s (í) snov, ki se dodaja zemlji za večanje njene rodovitnosti: kupiti, proizvajati gnojila; za gnojilo se pri povrtninah najpogosteje uporablja hlevski gnoj; dušičnato, kalijevo gnojilo; naravna, umetna gnojila ♪
  7.      gnojíščen  -čna -o (ȋ) pridevnik od gnojišče: gnojiščna jama ♪
  8.      gnojíti  -ím nedov. (ȋ í) dodajati zemlji gnojilo: gnojimo v jeseni in spomladi; gnojiti krompir, star. krompirju; gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili; dobro, temeljito gnojiti; pren., ekspr. ljudstvo je s krvjo gnojilo to zemljo // večati rodovitnost zemlje: tudi odpadlo listje gnoji gnojíti se nav. 3. os. biti v stanju tvorjenja, izločanja gnoja: rana se gnoji gnojèč -éča -e: gnoječa se rana gnojèn -êna -o: gnojena in skrbno obdelovana zemlja; njive so dobro gnojene ♪
  9.      gnojnják  -a m (á) redko gnojni voz ♪
  10.      gnómičen  -čna -o prid. (ọ́) lit. ki ima gnome: gnomična poezija / gnomični pesnik ♪
  11.      gnómik  -a m (ọ́) pri starih Grkih pesnik gnomičnih pesmi ♪
  12.      gnomolóški  -a -o prid. (ọ̑) lit. gnomičen: gnomološka vrsta pesnitve ♪
  13.      gnómon  -a m (ọ̑) astr. kazalec na sončni uri ♪
  14.      gnosticízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofsko-religiozna smer, ki trdi, da se je treba s spoznavanjem, razmišljanjem prepričati o resničnosti verskih dogem ♪
  15.      gnóstičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na gnosticizem: gnostični spisi / gnostične zmote ♪
  16.      gnúsiti se  -im se nedov. (ú ȗ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo ♪
  17.      gnúsnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost gnusnega: gnusnost zločina // ekspr. kar vzbuja gnus: teh gnusnosti ni mogel gledati ♪
  18.      gnusôba  -e ž (ó) ekspr. kar vzbuja gnus: take gnusobe ni mogel jesti / le kako se more družiti s tako gnusobo / najrazličnejše gnusobe so se dogajale / gnusoba lenega življenja gnusnost ♪
  19.      gnusôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. gnusen: gnusobne stenice / gnusoben vonj ♪
  20.      gnusôta  -e ž (ó) star. gnusoba: take gnusote še ni videl ♪
  21.      gó  -ja m (ọ̑) japonska namizna igra z belimi in črnimi kamenčki: igralci goja; garnitura za go; neskl. pril.: razvoj go igre v evropskih deželah ♪
  22.      góba  -e ž (ọ́) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani ♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae // v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba // navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba // mn., star. gobavost: zboleti za gobami 2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe 3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba 4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana ● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno ♪
  23.      gobán  in gobàn -ána m (ȃ; ȁ á) bot., v zvezah: brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; užitni goban užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, Boletus; vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas ♪
  24.      góbar  -ja m (ọ̑) 1. kdor se ukvarja z gobami: gobarji vneto nabirajo gobe / bil je odličen gobar poznavalec gob 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje, Lymantria dispar ♪
  25.      gobárjenje  -a s (á) glagolnik od gobariti: ukvarjati se z gobarjenjem; ribolov in gobarjenje ♪

   17.639 17.664 17.689 17.714 17.739 17.764 17.789 17.814 17.839 17.864  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA