Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (1.776-1.800)



  1.      gniljáva  -e ž () redko gnilad
  2.      gnilôba  -e ž (ó) 1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba // gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče 2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju // zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila ◊ čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba
  3.      gnilôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na gnilobo: gnilobni proces; gnilobna infekcija / gniloben vonj / gnilobna miselnost ◊ biol. gnilobne bakterije bakterije, ki povzročajo gnitje; čeb. gnilobna zalega zalega, obolela za hudo gnilobo
  4.      gniložívka  -e ž () bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali: gniloživke in zajedavke
  5.      gti  gjem nedov., stil. gnijó (í ) 1. razkrajati se, razpadati, navadno zaradi delovanja bakterij: krompir gnije; listje je gnilo ∙ ekspr. že dolgo gnije v jami je mrtev 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: celo zimo je gnil za pečjo / leto dni sem gnil v ustaški ječi gnijóč -a -e: gnijoče sadje; gnijoča trupla
  6.      gtje  -a s (í) glagolnik od gniti: gnitje sadja / preprečevati procese gnitja / gnitje zob
  7.      gnjátnica  -e ž () zastar. kost pri gnjati: v ješprenju se je kuhala gnjatnica s precejšnjim kosom mesa
  8.      gnojíščnica  -e ž () redko gnojnica: travnik so pognojili z gnojiščnico
  9.      gnójnica  tudi gnojca -e ž (ọ́; í) seč, tekočina, ki se navadno zbira v gnojnični jami: gnojiti, zalivati z gnojnico; črpalka za gnojnico; smrdi kakor gnojnica ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom
  10.      gnójničen  tudi gnojčen -čna -o prid. (ọ́; ) nanašajoč se na gnojnico: gnojnična črpalka; gnojnična jama / gnojnična mlakuža
  11.      gnójšnica  -e ž (ọ̄) nar. štajersko gnojnica
  12.      gnomónika  -e ž (ọ́) astr. nauk o sončnih urah
  13.      gnúsnica  -e ž () ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha
  14.      gnúsnik  -a m () ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim gnusnikom ni hotel imeti stikov
  15.      gódbenica  -e ž (ọ̑) star. glasbenica, instrumentalistka: na sliki so godbenice s svojim kapelnikom
  16.      gódbenik  -a m (ọ̑) kdor igra na pihalni instrument: koncert godbenikov // star. glasbenik, instrumentalist: v orkestru je več mladih godbenikov
  17.      gódbeniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godbenik: godbeniški prsti
  18.      godílnica  -e [ln in n] ž () agr. jama, v kateri se godi lan
  19.      godti se  -ím se nedov. ( í) redko postajati goden: grozdje se že godni
  20.      godóvnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska, ki ima, praznuje god: nazdraviti godovnici 2. star. pesem, napisana za god: prebrati godovnico
  21.      godóvnik  -a m (ọ̑) kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku
  22.      godóvniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godovnik: godovniški kolač
  23.      gojílnica  -e ž () prostor, kjer se kaj goji: urediti gojilnico rib
  24.      goleca  -e ž (í) 1. nav. mn. zgornji del škornja: golenice mu segajo pod kolena; visoke golenice; škornji s podvihanimi golenicami / usnjena golenica // gamaša: obul je lahke čevlje in si nataknil golenice 2. anat. kost na notranji strani goleni: zlomil si je golenico; golenica in mečnica
  25.      golečen  -čna -o prid. () nanašajoč se na golenico: golenične mišice / usnjeni škornji s trdim goleničnim ščitom

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA