Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (1.776-1.800)


  1.      gniljáva  -e ž (ȃ) redko gnilad ♪
  2.      gnilôba  -e ž (ó) 1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba // gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče 2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju // zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila ◊ čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba ♪
  3.      gnilôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na gnilobo: gnilobni proces; gnilobna infekcija / gniloben vonj / gnilobna miselnost ◊ biol. gnilobne bakterije bakterije, ki povzročajo gnitje; čeb. gnilobna zalega zalega, obolela za hudo gnilobo ♪
  4.      gniložívka  -e ž (ȋ) bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali: gniloživke in zajedavke ♪
  5.      gníti  gníjem nedov., stil. gnijó (í ȋ) 1. razkrajati se, razpadati, navadno zaradi delovanja bakterij: krompir gnije; listje je gnilo ∙ ekspr. že dolgo gnije v jami je mrtev 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: celo zimo je gnil za pečjo / leto dni sem gnil v ustaški ječi gnijóč -a -e: gnijoče sadje; gnijoča trupla ♪
  6.      gnítje  -a s (í) glagolnik od gniti: gnitje sadja / preprečevati procese gnitja / gnitje zob ♪
  7.      gnjátnica  -e ž (ȃ) zastar. kost pri gnjati: v ješprenju se je kuhala gnjatnica s precejšnjim kosom mesa ♪
  8.      gnojíščnica  -e ž (ȋ) redko gnojnica: travnik so pognojili z gnojiščnico ♪
  9.      gnójnica  tudi gnojníca -e ž (ọ́; í) seč, tekočina, ki se navadno zbira v gnojnični jami: gnojiti, zalivati z gnojnico; črpalka za gnojnico; smrdi kakor gnojnica ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom ♪
  10.      gnójničen  tudi gnojníčen -čna -o prid. (ọ́; ȋ) nanašajoč se na gnojnico: gnojnična črpalka; gnojnična jama / gnojnična mlakuža ♪
  11.      gnójšnica  -e ž (ọ̄) nar. štajersko gnojnica ♪
  12.      gnomónika  -e ž (ọ́) astr. nauk o sončnih urah ♪
  13.      gnúsnica  -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha ♪
  14.      gnúsnik  -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim gnusnikom ni hotel imeti stikov ♪
  15.      gódbenica  -e ž (ọ̑) star. glasbenica, instrumentalistka: na sliki so godbenice s svojim kapelnikom ♪
  16.      gódbenik  -a m (ọ̑) kdor igra na pihalni instrument: koncert godbenikov // star. glasbenik, instrumentalist: v orkestru je več mladih godbenikov ♪
  17.      gódbeniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godbenik: godbeniški prsti ♪
  18.      godílnica  -e [ln in u̯n] ž (ȋ) agr. jama, v kateri se godi lan ♪
  19.      godníti se  -ím se nedov. (ȋ í) redko postajati goden: grozdje se že godni ♪
  20.      godóvnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska, ki ima, praznuje god: nazdraviti godovnici 2. star. pesem, napisana za god: prebrati godovnico ♪
  21.      godóvnik  -a m (ọ̑) kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku ♪
  22.      godóvniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godovnik: godovniški kolač ♪
  23.      gojílnica  -e ž (ȋ) prostor, kjer se kaj goji: urediti gojilnico rib ♪
  24.      goleníca  -e ž (í) 1. nav. mn. zgornji del škornja: golenice mu segajo pod kolena; visoke golenice; škornji s podvihanimi golenicami / usnjena golenica // gamaša: obul je lahke čevlje in si nataknil golenice 2. anat. kost na notranji strani goleni: zlomil si je golenico; golenica in mečnica ♪
  25.      goleníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na golenico: golenične mišice / usnjeni škornji s trdim goleničnim ščitom ♪

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA