Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (17.751-17.775)


  1.      gnetílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) kdor gnete: gnetilec testa // teh. gnetilnik ♪
  2.      gnézdece  -a [dǝc] s (ẹ̄) manjšalnica od gnezdo: ptica si je spletla gnezdece; lastovičje gnezdece je bilo že prazno / prijetno živita v svojem gnezdecu / podeželsko gnezdece ♪
  3.      gnézdenje  -a s (ẹ́) glagolnik od gnezditi: ptica si je poiskala primeren prostor za gnezdenje ♪
  4.      gnezdílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gnezdenje: gnezdilni nagon; gnezdilno razpoloženje / gnezdilna hišica ♪
  5.      gnezdíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer ptice gnezdijo: zapustiti stara gnezdišča; gnezdišče galebov / ptice se selijo na svoja gnezdišča 2. star. kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi; žarišče, središče: kužno gnezdišče / gnezdišče germanizacije ♪
  6.      gnézditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati, imeti gnezdo: pod streho gnezdijo lastovke; mnoge ptice gnezdijo v gozdu / škorec gnezdi dvakrat na leto nese jajca in vali; pren., ekspr. v nekaterih podjetjih še vedno gnezdijo ljudje z nepoštenimi nameni ♪
  7.      gnézdo  -a s (ẹ́) 1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano; pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju // s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši ∙ dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje 2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda 3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo; končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča 4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu; malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo // postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo ◊ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake ♪
  8.      gnézdovica  -e ž (ẹ́) bot. rjavkasto rumena gozdna rastlina z gnezdasto prepletenimi koreninami, Neottia nidus-avis ♪
  9.      gnját  -i in -í ž (ȃ) prekajeno svinjsko stegno: v izložbi so visele gnjati in salame / narezala je poln krožnik gnjati / gnjat z jajcem ♪
  10.      gnjáten  -tna -o prid. (ȃ) ki je z gnjatjo, iz gnjati: gnjatni namaz; gnjatna omleta ♪
  11.      gnjávež  -a m (ȃ) ekspr., redko gnjavljenje: ni mogel več prenašati tega gnjaveža ♪
  12.      gnjáviti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. vztrajno, vsiljivo nadlegovati: z vsemi mogočimi vprašanji ga je gnjavil; nikdar je ni gnjavil s svojimi skrbmi // pog. mučiti, trpinčiti: gnjaviti jetnike / skrbi so jo gnjavile; gnjavi se z nalogami ♪
  13.      gnjávljenje  -a s (á) glagolnik od gnjaviti: končno je bil rešen njegovega gnjavljenja / gnjavljenje z vsakdanjimi skrbmi ♪
  14.      gnócati  -am nedov. (ọ̑) nar. obotavljati se, oklevati: nikar tako ne gnocaj ♪
  15.      gnój  -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj ● ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko ♪
  16.      gnôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane ♪
  17.      gnojênje  -a s (é) glagolnik od gnojiti: a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom ♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja ♪
  18.      gnójevka  -e ž (ọ̑) vrtn. prst iz preperelega gnoja: lončnicam so dodali še gnojevko ♪
  19.      gnojílo  -a s (í) snov, ki se dodaja zemlji za večanje njene rodovitnosti: kupiti, proizvajati gnojila; za gnojilo se pri povrtninah najpogosteje uporablja hlevski gnoj; dušičnato, kalijevo gnojilo; naravna, umetna gnojila ♪
  20.      gnojíščen  -čna -o (ȋ) pridevnik od gnojišče: gnojiščna jama ♪
  21.      gnojíti  -ím nedov. (ȋ í) dodajati zemlji gnojilo: gnojimo v jeseni in spomladi; gnojiti krompir, star. krompirju; gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili; dobro, temeljito gnojiti; pren., ekspr. ljudstvo je s krvjo gnojilo to zemljo // večati rodovitnost zemlje: tudi odpadlo listje gnoji gnojíti se nav. 3. os. biti v stanju tvorjenja, izločanja gnoja: rana se gnoji gnojèč -éča -e: gnoječa se rana gnojèn -êna -o: gnojena in skrbno obdelovana zemlja; njive so dobro gnojene ♪
  22.      gnojnják  -a m (á) redko gnojni voz ♪
  23.      gnómičen  -čna -o prid. (ọ́) lit. ki ima gnome: gnomična poezija / gnomični pesnik ♪
  24.      gnómik  -a m (ọ́) pri starih Grkih pesnik gnomičnih pesmi ♪
  25.      gnomolóški  -a -o prid. (ọ̑) lit. gnomičen: gnomološka vrsta pesnitve ♪

   17.626 17.651 17.676 17.701 17.726 17.751 17.776 17.801 17.826 17.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA