Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (17.676-17.700)
- glinén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz gline: glineni izdelki; glinen lonec; staromodna glinena peč // ki vsebuje glino: glinena tla ♦ petr. glineni lapor; glineni skrilavci ♪
- glinénec -nca m (ẹ̄) nav. mn., min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje še kalcij, kalij ali natrij: kalcijev, kalijev, natrijev glinenec ♪
- glióm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic opornega tkiva v centralnem živčevju: operirati gliom ♪
- gliptotéka -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških kiparskih del: ogledala sta si galerijo in gliptoteko ♪
- glíser -ja m (ȋ) motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: športni gliser; potniški promet z gliserji ♪
- glissándo [-isa-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja drseče: igrati glissando glissándo -a m izvajanje tonov, ko z izhodiščnim in končnim tonom v neprekinjenem zapovrstju zazvenijo tudi vsi vmesni toni: skladbo začne klarinet z zahtevnim glissandom ♪
- glísta -e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka 3. redko deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto; po zemlji so lezle gliste ♪
- glístast -a -o prid. (í) podoben glisti: glistasta oblika telesa / ekspr. glistast mestni škric ♪
- glístavost in glistávost -i ž (í; á) pojavljanje, obstajanje glist v organizmu: bolehati za glistavostjo; pregledi so pokazali visok odstotek glistavosti pri otrocih ♪
- glísten -tna -o (ȋ) pridevnik od glista 1: glistna zalega ♪
- glistína -e ž (í) biol. neprebavljena prst, ki jo izloča deževnik: kupčki glistine ♪
- glíva -e ž (í) 1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glive se uvrščajo med nižje rastline / gliva zajedavka ♦ biol. gliva cepljivka bakterija; gliva kvasovka 2. star. goba: strupene, užitne glive ♪
- gliváča -e ž (á) zool. v plitvem morju živeči kameni koralnjak z ogrodjem, podobnim klobuku gobe, Fungia ♪
- glíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na glivo: glivni tros ♦ bot. glivna nitka enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij; hifa ♪
- glívica -e ž (í) nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glivice povzročajo bolezni / zajedavska glivica ♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke ♪
- glívičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na glivice: glivični trosi ♦ agr. rastlinske glivične bolezni; med. glivično obolenje obolenje kože ali notranjih organov, ki ga povzročijo glivice ♪
- glób -í ž (ọ̑) star. globel, brezno: pahnil ga je v glob; strmoglaviti v glob ∙ ekspr., redko drveti čez rob in glob ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♪
- glôba tudi glóba -e ž (ó; ọ́) denarna kazen: naložiti komu globo; plačati globo; sodišče ga je kaznovalo z globo ♦ jur. pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe ♪
- globál -a m (ȃ) publ. celotna vsota, celoten znesek: povečati proračunski global / sredstva so se v globalu zvišala za en odstotek v celoti / finančni načrt je izdelan samo v globalu ♪
- globálen -lna -o prid. (ȃ) publ. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja 3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine ◊ soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed
in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda globálno prisl.: globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti ♪
- globél -i [eu̯ tudi el] ž (ẹ̑) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: soteska se na koncu razširi v majhno globel; hiše se stiskajo v majhni globeli; taborili so v gozdni globeli; pren., pesn. globeli človeških src 2. knjiž. jamica, vdolbina: oči so mu izstopile iz globeli ♪
- globélica -e ž (ẹ̑) star. jamica, vdolbinica: globelice na licih ♪
- glôben tudi glóben -bna -o (ō; ọ̄) pridevnik od globa: ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek ♪
- glóbetrôtter -ja [globtroter] m (ọ̑-ȏ) knjiž. kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; svetovni potnik: bil je pravi globetrotter, saj je prepotoval že skoraj ves svet ♪
- globigerína -e ž (ȋ) nav. mn., zool. praživali, katerih lupinice tvorijo blatu podobno snov na morskem dnu, Globigerinidae: skeleti školjk, diatomej in globigerin ♪
17.551 17.576 17.601 17.626 17.651 17.676 17.701 17.726 17.751 17.776