Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (176-200) 
- nizko... prvi del zloženk nanašajoč se na nizek: nizkočelen, nizkofrekvenčen, nizkogorski, nizkokrilnik, nizkonapetosten ♪
- nizkodêbeln -a -o [bǝl] prid. (ȇ) agr. ki ima nizko, kratko deblo: nizkodebelno sadno drevje ♪
- nizkofrekvénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nizko frekvenco: nizkofrekvenčno območje / nizkofrekvenčni ojačevalnik ♪
- nizkokrílnik -a m (ȋ) aer. letalo s krili ob spodnjem robu trupa: leteti z nizkokrilnikom ♪
- nizkonapétosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nizko napetost: nizkonapetostno električno omrežje / nizkonapetostni izolator, kabel ♪
- nizkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. kratkonog: nizkonog pes ♪
- nízkost -i ž (í) lastnost, značilnost nizkega: presenetila ga je nizkost stavb / zavedel se je nizkosti svojega položaja / ekspr. prizadela ga je nizkost ljudi nizkotnost ♪
- nizkôta -e ž (ó) star. nizkotnost, nizkost: razkril je njegovo nizkoto / dovoljevali so mu brezumnosti in nizkoto ♪
- nizkôten -tna -o prid. (ó) nav. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: nizkoten človek / nizkotni nagibi; nizkotne pobude / nizkotno govorjenje nizkôtno prisl.: nizkotno ravnati ♪
- nizkotláčen -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na področje sorazmerno nizkih tlakov: nizkotlačna para / nizkotlačni parni kotel; nizkotlačna centralna kurjava ♪
- nizkôtnež -a m (ȏ) ekspr. nizkoten človek: ne dovoli, da bi ti ukazoval ta nizkotnež / ozmerjal ga je z nizkotnežem ♪
- nizkôtnica -e ž (ȏ) ženska oblika od nizkotnež: kako ga je prevarala ta nizkotnica ♪
- nizkôtnost -i ž (ó) nav. ekspr. lastnost, značilnost nizkotnega človeka: njegova nizkotnost ni poznala mej / nizkotnost misli in besed // nizkotno dejanje: kakšne nizkotnosti je počenjal ♪
- nizozémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Nizozemce ali Nizozemsko: nizozemska pristanišča / nizozemsko slikarstvo ♦ fiz. nizozemski daljnogled daljnogled, ki ima za okular razpršilno lečo; holandski daljnogled ♪
- nizozémščina -e ž (ẹ̑) nizozemski jezik: učiti se nizozemščino ♪
- nizvôden -dna -o prid. (ó) teh. ki ima smer vodnega toka: nizvodna plovba / nizvodna stran mostu ♪
- nižáj -a m (ȃ) muz. znak za znižanje tona za pol tona: napisati nižaj; nižaj in višaj ♪
- nížanje -a s (ȋ) glagolnik od nižati: nižanje vodne gladine / nižanje cen; nižanje pritiska / nižanje glasu ♪
- nížati -am nedov. (ȋ) 1. delati kaj nižje: nižati kup / temen strop sobo niža; gladina jezera se niža / cesta se neopazno niža spušča 2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: nižati naklado revije; temperatura in pritisk se nižata / nižati cene ♦ muz. nižati intonacijo peti ali igrati na nižji tonski višini od predpisane; nižati ton za pol tona 3. ekspr. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: ročico pri stroju je nižal in vzdigoval ● sonce se že niža
zahaja; knjiž. večer se je nižal večerilo se je ♪
- nižáva -e ž (ȃ) nižina: rodovitna nižava / mestni šum se je slišal iz nižave / iz nižav se je povzpel na ugleden položaj / temne nižave življenja ♪
- nižávje -a s (ȃ) obsežnejše področje nizkega, razmeroma ravnega sveta: nižavje so naplavile reke / Vzhodnoevropsko nižavje ♪
- nižávski -a -o prid. (ȃ) nižinski: nižavske vode / nižavski svet ♪
- níže predl. (ȋ) knjiž., redko, z rodilnikom pod predl.: njiva niže mlina ♪
- nížek -žka m (ȋ) knjiž., redko najnižja točka: voda je dosegla svoj nižek ♪
- nižína -e ž (í) 1. nizek, razmeroma raven svet: v vzhodni Evropi prevladujejo nižine; rodovitna nižina / Panonska nižina 2. prostor, ki je nižje od česa: spustiti se v nižino; pren. duh se je dvignil iz nižin 3. lastnost, značilnost nizkega: nižina glasu 4. nav. mn., ekspr. socialno najšibkejši, najrevnejši družbeni sloj: iz nižin se je povzpel na višje mesto ● ekspr. v romanu so prikazane nižine življenja moralna propalost, pokvarjenost ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276 
