Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (17.439-17.463)



  1.      generacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na generacijo: generacijski vrstniki; ena generacijska doba / generacijsko nasprotje v sodobni poeziji
  2.      generál  -a m () 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabnoekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristaševvoj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general
  3.      generálen  -lna -o prid. () 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno
  4.      generálije  -lij ž mn.) knjiž. splošni osebni podatki: navesti, zamolčati generalije
  5.      generalísim  -a m () v nekaterih državah naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika: bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin
  6.      generalizácija  -e ž (á) posplošitev, posploševanje: to je samovoljna in površna generalizacija ♦ med. stadij generalizacije bolezni razširjenja po vsem telesu
  7.      generalizíranje  -a s () glagolnik od generalizirati: proces abstrahiranja in generaliziranja
  8.      generálmajór  -ja m (-ọ̑) voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor
  9.      generálov  -a -o () pridevnik od general: generalova žena
  10.      generálski  -a -o prid. () nanašajoč se na generale: generalska uniforma / generalski zbor ♦ voj. generalski čin čin od generalmajorja do generala
  11.      generálštáb  -a m (-) voj. glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika: angleški generalštab
  12.      generálštáben  -bna -o prid. (-) nanašajoč se na generalštab: generalštabni oficirji; generalštabni polkovnik
  13.      generálštábovec  -vca m (-) žarg. generalštabni oficir
  14.      generatíven  -vna -o prid. () biol. nanašajoč se na ploditev, ploditven: generativni organi / generativna doba žene / generativno razmnoževanje rastline spolno razmnoževanje
  15.      generátor  -ja m () stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator ♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
  16.      generátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na generator: generatorska jermenica / generatorski les les za uplinjanje v plinskem generatorju; generatorski plin plin, ki se proizvaja v plinskem generatorju
  17.      genêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. značilen za ves rod, vrsto: generične lastnosti; generične sposobnosti človeka; generično upodabljanje obrazov / posameznik kot generično bitje ♦ filoz. generični pojem pojem, ki označuje splošne značilnosti genêrično prisl.: generično določen
  18.      generírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme
  19.      generózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko velikodušen, plemenit: generozen človek
  20.      genétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično prisl.: pojav je genetično vezan na družbene razmere
  21.      genétika  -e ž (ẹ́) veda o dedovanju lastnosti organizmov: rastlinska genetika; razvoj genetike
  22.      genetiv  ipd. gl. genitiv ipd.
  23.      genétski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. biol. nanašajoč se na genetiko: genetski inštitut // genski: genetske osnove defektnosti in bolezni; genetske spremembe 2. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: prikazati problem z genetskega vidika
  24.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka
  25.      genocíd  -a m () knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: zagrešiti genocid; rasistični genocid; zločini genocida

   17.314 17.339 17.364 17.389 17.414 17.439 17.464 17.489 17.514 17.539  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA